Po ugotovitvah analitikov Kaspersky Laba so najbolj značilni trendi preteklega desetletja (2001-2010):
• mobilnost in miniaturizacija – dostop do spleta s katerekoli lokacije z uporabo vedno manjših naprav; brezžična omrežja so postala najpopularnejša metoda povezave na splet;
• prehod od pisanja virusov v spletni kriminal;
• Microsoftovi Windowsi ostajajo vodilni operacijski sistem za osebne računalnike;
• močna konkurenca na trgu mobilnih operacijskih sistemov, pri čemer noben ponudnik še ni zavzel vodilnega položaja;
• družbena omrežja in iskalniki – storitve, ki ji uporabniki primarno uporabljajo na spletu.
• spletno nakupovanje – panoga že ustvarja dobičke, ki presegajo letne proračune nekaterih držav.
V naslednjem desetletju naj bi se zaključilo obdobje nadvlade Windowsov na področju operacijskih sistemov za končne uporabnike. Microsoftov ključni izdelek bo ohranil mesto primarnega operacijski sistem v poslovni rabi, uporabniki pa bodo vedno bolj posegali tudi po številnih alternativnih operacijskih sistemih. Že danes je število naprav, ki dostopajo do spleta preko Windowsov in ne-Windows okolja skoraj izenačeno, pri tem pa število slednjih občasno celo presega uporabnike Microsoftove operacijske platforme.
Rast števila novih operacijskih sistemov bo vplivala na nastanek varnostnih groženj, saj bodo spletni nepridipravi težje ustvarjali zlonamerne kode za veliko število operacijskih sistemov. Preostali jim bosta dve možnosti: lahko se osredotočijo na več operacijskih sistemov in posledično nadzorujejo več individualnih naprav, ali pa se specializirajo za napade na korporacije, ki uporabljajo platformo Windows. Najverjetneje jim bo bolj privlačna druga možnost – zaradi nenehnega uvajanja elektronskih plačil in elektronskega bančništva, bo uporaba biometrične identifikacije in sistemov za zaščito plačil v porastu, zato bo do leta 2020 ciljanje individualnih uporabnikov postalo veliko bolj zapleteno.
Spremembe operacijskih sistemov in njihovih specifikacij bodo vplivale tudi na tehnike pisanja virusov, saj se bodo novi sistemi nenehno razvijali. Če želijo obstoječi spletni kriminalci ohraniti svoj prostor pod soncem, bodo morali presedlati z Windows platforme tudi na nove generacije operacijskih sistemov, pri tem pa bodo potrebovali pomoč mlajših generacij, ki znajo pisati zlonamerne kode za nove operacijske sisteme. Takšno stanje pa ne bo trajalo večno, morda bomo celo priča “vojnam” med različnimi t.i. hekerji in hekerskimi skupinami.
Spletni kriminal se bo do leta 2020 skoraj zagotovo razcepil v dve skupini. Prva skupina bo specializirana v napadih na poslovne uporabnike, včasih celo po naročilu. Tako bomo priča naraščajočemu povpraševanju po gospodarskem vohunjenju, kraji podatkovnih baz in napadih na ugled korporacij. Hekerji in IT strokovnjaki v podjetjih bodo merili moči na virtualnih bojiščih. Mirovale ne bodo niti državne agencije za boj proti spletnemu kriminalu, ki se bodo predvsem ukvarjale s platformo Windows in z zadnjimi različicami tradicionalnih *nix sistemov.
Druga skupina spletnih kriminalcev si bo prizadevala svoj vpliv širiti znotraj našega vsakodnevnega dogajanja, npr. bo napadala transportne sisteme in podobne storitve. Nepooblaščeno vstopanje v omenjene sisteme in kraja podatkov, omogočanje njihove brezplačne uporabe ter odstranjevanje in spreminjanje osebnih podatkov o aktivnostih kupcev bodo v ospredju delovanja nove generacije hekerjev, ki si bodo na ta način tudi služili kruh.
Popularizacija spleta kot orodja za komuniciranje, razvedrilo in vira novic ter orodja za spletno trgovanje in elektronska plačila se bo nadaljevala. Baza spletnih uporabnikov se bo širila in vključevala mnoge mobilne in pametne naprave, ki so sposobne uporabljati splet za izmenjavo ali prenos informacij brez človeškega posredovanja.
T.i. Botneti, ena do najbolj učinkovitih groženj informacijske varnosti, se bo dramatično razvila. V omrežja bo vključenih vedno več mobilnih naprav in naprav za dostop do spleta, t.i. zombi računalniki, ki jih poznamo danes, pa bodo postali del preteklosti.
Orodja in tehnologije, ki se uporabljajo na področju komunikacij, bodo doživele velike spremembe. Bistveno se bo povečal prenos podatkov, virtualno komuniciranje pa bo vse bolj postajalo podobno komuniciranju v »resničnem« življenju. Do leta 2020 bo uporaba tipkovnice pri komuniciranju preko spleta stvar starih filmov, zato bodo morali pošiljatelji neželene elektronske pošte poiskati nove načine za dostavo neželenih vsebin naslovnikom po vsem svetu. Najprej bodo pošiljatelji neželenih vsebin prešli iz računalnikov na mobilne naprave. Količina mobilne neželene e-pošte bo rasla eksponentno, stroški spletnega komuniciranja pa se bodo skrčili zaradi intenzivnega razvoja mobilnih komunikacijskih sistemov. Posledično bodo uporabniki manj zaskrbljeni zaradi neželenega oglasnega materiala.
Zbiranje, upravljanje, shranjevanje in uporaba informacij o vsemu in vseh bo določalo naravo varnostnih groženj v naslednjem desetletju, zato bo zaščita zasebnosti ena od ključnih tem v prihajajočem desetletju.
