Konec prejšnjega meseca je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal 3. Slovenski forum inovacij, ki je namenjen temu, da izbrani izumitelji obiskovalcem prikažejo svoje uspehe. Prav je, da obstaja dogodek, kjer se lahko tudi ti ljudje malce »pobahajo«. Še bolj prav bi bilo, če bi več teh inovacij doseglo priznanje tudi na trgih v obliki konkretnih izdelkov. Morda se bo to v prihodnje spremenilo.
Direktor JAPTI-ja mag. Peter Ješovnik je ob tej priložnosti namreč povedal: »S forumom nam je uspelo oblikovati nov instrument spodbujanja inovativnosti na nacionalni ravni, ki uspešno povezuje podporno okolje, finančni sektor, konkretne inovacijske projekte in zainteresirano študentsko ter ostalo javnost. Da pa bo v prihodnosti še več uspešnih inovacij, smo predstavili Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost, ki bo v okviru JAPTI deloval kot usmerjevalec in povezovalec vseh akterjev inovacijskega podpornega okolja.« Bo izumiteljem torej v prihodnje bolje?
Revolucionarni Taurus Electro
Pričakovano je največ zanimanja poželo letalo ajdovskega Pipistrela, ki so ga po tem, ko so zanj prejeli nagrade in priznanja v tujini, prikazali tudi slovenski javnosti. Gre za prvo dvosedežno letalo na električni pogon na svetu – Taurus Electro. Po besedah Iva Boscarola, njegove »ničelne emisije CO2« in zmanjšani hrup p revolucijo na področju letalstva, saj ob letalnih lastnostih in ekonomičnosti pomenijo tudi prvi korak pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv v letalstvu.
Slovenski »surface«
Pohvalno je, da svetovni trendi pridejo tudi k nam. Ker gre za »študentsko« inovacijo, je bila zelo poudarjena nizka cena sestavnih delov. Zato na več dotikov občutljiva naprava – zaslon deluje nekoliko drugače od že znane Microsoftove pogruntavščine Surface. Za obe lahko rečemo, da delujeta na optičnem načelu, le da MtOuch namesto infrardeče kamere uporablja cenejše laserje. Zelo preprosto povedano, napravo sestavljata dva izvora laserske svetlobe, po eden za vsako od koordinatnega sistema (osi x in y), in sistem zrcal. Zrcala postopoma odbijajo žarka proti površini in nato nazaj do tipal. Oboje je na dnu naprave, omarice ali klubske mizice. Žarka se dejansko premikata po površini, eden od zgoraj navzdol, drugi z leve v desno (s hitrostjo 30 sličic na sekundo). S prstom prekinemo žarka in tako programska oprema zazna koordinate dotika. Ker smo lahko v živo pred časom preizkusili tudi prototip Surface, smo ugotovili, da je ta odzivnejši od MtOucha. Dejansko smo imeli kar nekaj težav pri upravljanju Google Eartha, potem pa, ko smo kretnje delali občutno počasneje, je bil občutek podoben. Ne pa čisto enak, toda MtOuch je prototip, ki ga je moč še izboljšati (tako strojno kot tudi njegovo programsko opremo).
Elektronček gre v Las Vegas
Prvi Surface je Microsoft postavil v igralnico v Las Vegasu. Tja pa sodi tudi igralni avtomat podjetja Elektronček, G4 Organic Card 06/07 Black Jack. Omogoča igranje igre – za nekatere igre nad igrami – Black Jack s pravimi kartami. Da bi bilo vse tako, kot je potrebno, so v podjetju razvili sistem, pri katerem vrstni red kart določi licenčni programski generator naključnosti, mehanizem v osrednji enoti pa nato po tem vrstnem redu razporedi karte. Zmogljivost mehanizma je 416 kart (osem kupčkov). Prednost avtomata pred prijazno krupjejko ni zgolj v tem, da prvemu kletvice ne pridejo do živega, temveč tudi možnost učenja igre prek navodil na zaslonu.
Robot za video nadzor
Najuporabnejše so preproste rešitve. Ali je ta tudi taka, presodite sami. Podjetje Roboti je razvilo robota za video nadzor, ki je v bistvu nadzorna kamera, nameščena na voziček. Ta se premika po tračnicah, nameščenih pod stropom, dolžine do 200 metrov. Po vsej dolžini tračnice je nameščen reflekcijski filter, ki omogoča kameri, da »vidi« skozi, opazovalcu pa preprečuje, da bi videl, kje je robot. Ena kamera tako pokrije večji prostor, manj pa je tudi mrtvih kotov.
GPS s pravimi zemljevidi
Navigacijski sistemi so postali zmogljivejši in hkrati preprostejši za uporabo. Kljub vsemu pa obstajajo posamezniki, ki jim je to preveč in bi radi zgolj hitro in preprosto izvedeli, kje so. EasyGPS je preprosta naprava, ki ne bo smela biti draga, z dolgo avtonomijo (delovanjem) – več kot 24 ur. Uporabniku odgovori na eno samo vprašanje, in sicer, kje je. To pa tako, da se na zaslonu prikažejo podatki, kam postaviti napravo na papirnati zemljevid. »Ste točno v desnem zgornjem kotu.« Podlaga za informacijo o položaju so klasični zemljevidu v obliki listov, brošur ali atlasov. Veliko kartografskega gradiva je že primernega za uporabo s tem sistemom, nekatere je treba dopolniti z minimalnimi posegi, uporabnik pa lahko tudi sam izdela primeren zemljevid.
Je ali ni naša inovacija?
V zadnjem letu smo v tujini zasledili nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z analiziranjem DNK vseh, ki so to pripravljeni plačati. Uporabnik se prijavi, plača, nato dobi komplet za odvzem vzorca (vata na palčki, s katero podrgnete po nebu ustne votline), to pošlje nazaj in čez nekaj časa dobi analizo. S kom smo v sorodu, morebitne genetske nagnjenosti in podobno. Tudi v forumu smo zasledili dve podjetji, ki se spogledujeta z analizami DNK. Podjetje genEplanet je član tehnološkega parka in obljublja nekaj podobnega (menda za okoli 300 evrov), čeprav nismo našli njihove spletne strani. Našli pa smo spletno stran s končnico .com, kjer domuje istoimensko podjetje iz Irske, ki se ukvarja z istimi zadevami. Naključje, povezano podjetje, Slovenci na začasnem delu na Irskem? Kdo bi vedel? Podobno obljublja tudi podjetje Genelitik, katerega spletna stran www.genelitik.eu v času pisanja prispevka ni delovala. Ne bi radi prejudicirali zadevi. Če gre v teh primerih za ponujanje tujih storitev (morebiti prevedena spletna storitev, uporaba laboratorijev v tujini in podobno), ni s tem nič narobe, bi nas pa v tem primeru močno čudilo, da je bila zadeva uvrščena med slovenske inovacije.
NA KRATKO
Inovacij, ki so povezane z informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami, je bilo še nekaj. Predstavimo jih na kratko.
• IskraTel je predstavila pet inovacij s področja opreme za telekomunikacijske operaterje in večjih podjetji (tudi združene komunikacije).
• Podjetje Špica skupaj z institutom Jožef Stefan vse bolj stopa na pot »velikega brata«. Izdelali so sistem za pametni nadzor vstopanja v varovane prostore. Podatke tipal (tipalo odprtosti vrat, tipala prisotnosti, kartični in biometrični terminali, videokamere), skupaj s podatki o obnašanju oseb v preteklosti (običajni čas vstopanja, lokacija, vstopanje z drugimi osebami …) in predhodno vnesenim znanjem operaterja in specifičnimi zahtevami varovanja (delovni čas, urnik vstopanja …) obdeluje več modulov za strojno učenje in gradi zbirko znanja o osebah, kar služi kot osnova za opozorila na nenavadno obnašanje oseb.
• Podjetje Optilab je izdelalo programsko opremo Admiral, ki zavarovalnicam omogoča preprečevanje goljufij. Izvaja pametni nadzor zavarovalniških škodnih primerov in omogoča preprečevanje in odkrivanje zavarovalniških goljufij in nepravilnosti. Opozori na sumljive primere, jih pomaga preiskati in če je sum potrjen, pomaga pri zbiranju dokaznega gradiva.
• Potem sta tu dva sistema za digitalno oglaševanje. Digitalni komunikacijski sistem na prostem iMotion podjetja Infinitus in interaktivni plakat Qootia podjetja Marand. Slednji omogoča uporabniku interakcijo prek navadnega klica ter sporočil SMS in MMS, kar daje različne možnosti uporabe interaktivnih vsebin.
• O naslednji zadevi smo prvič slišali že pred leti, a kot kaže, inovacija do zdaj še ni bila primerna za bolj agresiven nastop. Podjetje Modula je predstavilo brezžično stikalo, ki prepozna geste uporabnika. Tako lahko eno stikalo nadzira več naprav. »Poteg« po stikalu dol pomeni »spusti senčila«, poteg gor jih »dvigne«, pritisk na stikalo pa prižge luč. Površina stikala je lahko poljubne oblike in iz poljubnega materiala, kot so steklo, les, keramika ali umetne mase. Stikalo uporablja tehnologijo brezžičnih osebnih omrežij. (WPAN).
