Težave se še zaostrujejo, saj 72 odstotkov šol priznava, da nimajo zadostnih finančnih sredstev, ki bi jih namenile posodobitvi varnostnih IT rešitev. 38 odstotkov vprašanih informatikov tudi priznava, da imajo šole na voljo premalo človeških virov, s katerimi bi ustrezno poskrbeli za računalniško varnost, 29 odstotkov jih dodaja, da imata pred varnostnimi rešitvami prednost druge naloge osebja.

Raziskava izpostavlja naslednja varnostna tveganja v šolskih ustanovah:

Varnostne težave kradejo čas zaposlenim. IT administratorji na 38 odstotkih šol poročajo o vsakotedenskem odstranjevanju virusov in drugih škodljivih kod z računalnikov, 21 odstotkov jih to počne vsak dan.

Šole imajo implementirane osnovne IT rešitve in prakse iz področja računalniške varnosti, prostora za napredek je še dovolj. 90 odstotkov šol ima na računalnikih nameščen protivirusni program ali protismetno rešitev, žal pa jih skoraj četrtina ne uporablja požarnih pregrad.

Družabni mediji povzročajo največ skrbi šolam, a se varnostne politike do njih zelo razlikujejo. Kar 95 odstotkov šol ima svoja pravila glede uporabe družabnih omrežij, saj so jih v to prisilile različne škodljive kode, ki se širijo prek teh omrežij. 29 odstotkov šol učencem dovoljuje neomejen dostop do družabnih omrežij, medtem ko ga 32 odstotkov šol v celoti prepoveduje.

Šole se zavedajo, da so zunanje naprave potencialna grožnja, a proti njim zvečine nimajo vpeljanih ustreznih varnostnih politik. 82 odstotkov šol učencem, študentom in zaposlenim dovoljuje povezavo osebnih in prenosnih računalnikov v šolsko omrežje, a jih le 74 odstotkov spremlja njihovo delo v omrežju. 15 odstotkov šol ne uporablja nobenih dodatnih varnostnih ukrepov, kar pomeni, da so ti šolski sistemi izredno izpostavljeni napadom.

Šole prepoznavajo računalništvo v oblaku kot priložnost za posodobitev IT infrastrukture in izboljšanje varnostnih rešitev. Večina IT administratorjev v šolah (91 odstotkov) vidi dodano vrednost v varnostnih tehnologijah, temelječih na računalništvu v oblaku, in jih namerava implementirati v naslednjih dveh letih. Trenutno varnostne rešitve iz oblaka uporablja 32 odstotkov vprašanih, 80 odstotkov pa jih priznava, da je glavni razlog tovrstne implementacije izboljšana varnost.

Upravljanje z varnostnimi rešitvami še otežuje krčenje proračunov in osebja, s katerima se soočajo številne šole. Panda Security šolam priporoča naslednje izboljšave s področja varnosti:

• Vlagajte v varnostne rešitve iz oblaka. Zmogljivosti varnostnih rešitev iz oblaka, kakršna je Panda Cloud Office Protection, so bistveno višje od namestitev na posameznih računalnikih in hkrati nudijo hipno zaščito pred najnovejšimi računalniškimi grožnjami.
• Zahtevajte registracijo zunanjih naprav. Vse večja priljubljenost mobilnih naprav, kot so pametni telefoni, tablični računalniki in prenosniki, zahteva povsem enake varnostne ukrepe kot veljajo za namizne računalnike, ki imajo dostop do omrežja.
• Naj tehnologija opravlja težko delo. Omenjena raziskava je pokazala, da 30 odstotkov administratorjev porabi več kot 10 ur mesečno za spremljanje aktivnosti v omrežju in iskanje sumljivih obnašanj uporabnikov. Upravljane varnostne rešitve ponujajo centralizirane konzole, ki več teh postopkov avtomatizirajo, administratorja pa le obvestijo o odkritih nepravilnostih.
• Spremljajte dostop do družabnih omrežij. Družabna omrežja so postala najbolj priljubljeno orodje spletnih kriminalcev. Šole bi morale omejiti čas, ki ga lahko učenci prebijejo na družabnih omrežjih ter blokirati dostop do nevarnih spletnih strani.
• Vključite varnostne teme v izobraževalni program. Zaposleni in učenci so pogosto zadnja linija obrambe pred spletnimi grožnjami, zato jih velja podučiti o taktikah, ki jih uporabljajo spletni napadalci. Spletna stran PandaLabs je uporaben vir informacij o najnovejših varnostnih grožnjah in zaščiti.