IBM je naredil anketo med 8129 vozniki v dvajsetih mestih na šestih celinah in večina vprašanih meni, da se je promet v zadnjih treh letih poslabšal. Prometni zastoji v nekaterih mestih so relativno nov pojav, saj nastajajo kot posledica hitrega gospodarskega razvoja v zadnjem desetletju ali dveh. V 'starejših' velemestih, kot so London, New York in Los Angeles, se je promet povečeval postopoma in mestne oblasti so imele več časa ter sredstev za reševanje te težave. Pa vendar so tudi nekatera od hitro rastočih velemest z uporabo tehnologije uvedla izboljšave na področju prometa. Prebivalci Stockholma so z novo prometno ureditvijo izjemno zadovoljni in le 14 odstotkov vprašanih voznikov poroča o tem, da stanje v prometu negativno vpliva na njihovo uspešnost pri delu.
V večini drugih velikih mest pa se vozači precej mučijo s tem, kako vsak dan priti na delo. Kar 57 odstotkov jih poroča o tem, da promet negativno vpliva na njihovo zdravje, ta številka pa preseže vrtoglavih 95 odstotkov v Pekingu in New Delhiju. Podobno promet negativno vpliva na uspešnost pri delu, ki v povprečju prizadene 29 odstotkov voznikov. Ta delež je v Pekingu 84-odstoten, v New Delhiju 62 - in v Mexico Cityju 56-odstoten. Tudi po trajanju najhujših prometnih zastojev so podatki šokantni: v Moskvi najdaljši zamaški trajajo tudi poltretjo uro. IBM je rezultate ankete združil v indeks, ki ocenjuje čustveni in gospodarski vpliv prevoza na delo v velikih mestih. Indeks sestavlja 10 ocen: od časa, potrebnega za prevoz do službe, do pogostosti in trajanja zastojev, cene goriva in različnih negativnih učinkov prometnih zastojev. Na vrhu lestvice mest z najhujšim prometom je Peking, sledijo mu Mexico City, Johannesburg, Moskva, New Delhi, Sao Paolo in Milano. Najbolje se je odrezal Stockholm, vozniki pa so precej zadovoljni tudi v Melbournu, Houstonu in New Yorku.