Prvi pregled spletnih mest, ki prodajajo digitalne vsebine, so opravili poleti 2012. Nacionalni organi so pregledali skupno 330 spletnih mest z velikim tržnim deležem in pri podrobnih preiskavah odkrili, da 172 spletnih mest ni bilo v skladu s pravom EU na področju varstva potrošnikov. Lastnike spletnih strani, ki niso bile v skladu s pravili, so pozvali, naj odpravijo nepravilnosti. Do letošnje jeseni je bilo popravljenih 116 spletnih mest, zoper tiste, ki še vedno kršijo zakonodajo, pa so bili sproženi nadaljnji postopki. Zaključek ponovnega pregleda: zdaj je 80 % spletnih mest (od skupno 330) v skladu z evropsko zakonodajo o varstvu potrošnikov.

V Sloveniji so pregledali štiri spletna mesta, le eno pa je pri prvem pregledu lani poleti delovalo v skladu s predpisi. Do letošnjega drugega pregleda pa so vsi trije kršitelji svoje poslovanje uskladili s predpisi.

Pogodbeni pogoji, informacije o storitvah (izdelkih), pritožbeni postopki

Preverjali so, ali so na spletnih mestih informacije o bistvenih lastnostih izdelkov dostopne brez težav, ali na strani ni "drobnega tiska", ali so na voljo e-naslovi, na katere lahko potrošniki pošiljajo vprašanja in pritožbe, ter ali spletne strani delujejo v skladu s poštenimi pogodbenimi pogoji.

Najpogostejše kršitve:

• nepošteni pogodbeni pogoji, ki potrošniku ne dajejo pravice do uporabe pravnih sredstev ali pravice do nadomestila v primerih, ko ima izdelek napako.
• Nejasne informacije glede pravice do odstopa od pogodbe: zaradi narave prenosa digitalnih vsebin morajo trgovci potrošnike pred nakupom obvestiti, da ne bodo mogli preklicati prenosa, ko se ta enkrat začne – tega ni upoštevalo 42 % pregledanih spletnih mest.
• Nepopolni podatki o identiteti trgovca, največkrat ni bilo objavljenega e - naslova, kar potrošnikom onemogoča uporabo učinkovitega komunikacijskega kanala.
• Pogostokrat v spletni prodajalni niso bile na voljo informacije o morebitnih geografskih omejitvah, čeprav so te informacije bistvene za potrošnike, ki potujejo v druge države EU, saj običajno pričakujejo, da bodo lahko do svojih digitalnih vsebin neovirano dostopali in jih uporabljali na celotnem enotnem trgu.
• Za za igre, ki se oglašujejo kot brezplačne, je bilo pogosto potrebno pozneje doplačati, kar pa ni jasno vnaprej razloženo. Tarča takih praks so velikokrat otroci, najbolj ranljiva skupina potrošnikov, zaradi česar so starše presenetili visoki računi, ker so otrokom dovolili, da se igrajo z mobilnimi napravami.

Kazni za 49 spletnih mest

Kot so napovedali pri Evropski Komisiji, so za 49 spletnih mest, ki še vedno ne poslujejo v skladu s pravili, predvideni upravni in sodni postopki. V prihodnje pa bodo pod drobnogled vzeli še nakupe znotraj iger, z namenom da bi se omogočila boljša obveščenost potrošnikov ter da bi se izognili nesorazmernim in nepričakovanim stroškom takih nakupov, ki jih opravijo otroci.

28 držav, 330 spletnih mest, več - milijardni trg

Vse večji delež Evropejcev kupuje digitalno vsebino: v povprečju je 79 % evropskih potrošnikov že uporabilo spletne glasbene storitve, 60 % pa jih je v preteklih 12 mesecih uporabilo spletne igre. Po podatkih te panoge je leta 2010 vrednost prenosov glasbe v EU skupaj znašala 677 milijonov EUR; potrošniki v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Nizozemskem in v Belgiji pa naj bi v letu 2011 za spletne igre porabili približno 16,5 milijard EUR. Igre, namenjene otrokom, ki jih trgovci oglašujejo kot brezplačne, predstavljajo vse večji delež trga iger v EU (50 % vseh iger v zadnjih 12 mesecih).

ZPS