Letošnji dan varne rabe interneta je posvečen aktualni temi neprevidnega objavljanja osebnih podatkov, slik, video posnetkov in informacij na svetovnem spletu. Nove tehnologije, ki nudijo številne priložnosti za osebno izražanje in ustvarjalnost, prinašajo tudi nova tveganja, če jih ne uporabljamo odgovorno.

»Kar je enkrat objavljeno na internetu, ostane tam za vedno, saj nimamo več nadzora nad tem, kam vse se je še razširilo. Tudi če kasneje obžalujemo, da smo neko fotografijo, ki nam ni ravno v čast, objavili na spletu ali napisali žaljiv komentar, poti nazaj ni. Uporabniki interneta se moramo zavedati, da smo odgovorni za vsebine, ki jih objavljamo, in da bomo sami nosili morebitne posledice nepremišljenega razkrivanja svoje zasebnosti,« je povedala predstavnica projekta SAFE-SI s Fakultete za družbene vede Ajda Jerman Kuželički.

Raziskava, ki jo je naročil Microsoft in je zajela 14.000 najstnikov in njihovih staršev, je pokazala, da družabna spletna mesta uporablja 79 odstotkov evropskih najstnikov. 43 odstotkov jih meni, da je objavljanje osebnih informacij na spletu popolnoma varno, 44 odstotkov pa jih je na spletu objavilo tudi ime svoje šole in druge osebne podatke. Vsak osmi najstnik je prek spleta že posredoval tudi svoj domači naslov. Kljub tem ugotovitvam je skoraj 60 odstotkov staršev prepričanih, da se njihovi otroci pri spletni izmenjavi informacij vedejo varno. 40 odstotkov staršev je priznalo, da ne nadzorujejo spletnih dejavnosti ali objav svojih otrok.

Varnejši internet za otroke in mladostnike je del Microsoftovih celostnih prizadevanj za izboljšanje varnosti in zasebnosti na spletu. Ta se usmerjajo v razvoj ustreznih orodij in tehnologij, izobraževanja in sodelovanje z organi pregona ter drugimi vladnimi ustanovami. Temeljijo na prepričanju, da za tako obsežen izziv, kot je spletna varnost otrok in mladostnikov, zgolj tehnološke rešitve niso dovolj, temveč je potrebno tudi stalno sodelovanje z vsemi deležniki iz zasebnega in javnega sektorja.

»Otroci in mladostniki so najbolj ranljivi uporabniki interneta, ki ga mnogokrat sicer obvladajo bolje kot odrasli, vendar se lahko hitro ujamejo v nekatere njegove pasti. Prostovoljci iz slovenske podružnice Microsofta že drugo leto obiskujejo šole, kjer učiteljem in mladim predstavljajo korake, s katerimi se lahko zaščitijo ob uporabi spleta in spletnih storitev. Zelo nas veseli, da smo letos prvič k sodelovanju pritegnili tudi zaposlene nekaterih podjetij, s katerimi sodelujemo, s čimer bomo dosegli še več šol,« je dejal Matej Potokar, generalni direktor slovenske podružnice podjetja Microsoft.

Microsoft se na varnostne izzive odziva z razvojem novih možnosti, s katerimi so njegovi izdelki bolj varni, stranke pa imajo ob uporabi računalnika na voljo možnosti za nadzor svoje varnosti in zasebnosti. Tehnološke inovacije na področju varnosti Microsoft redno dopolnjuje s sodelovanjem z različnimi organizacijami in predstavniki informacijske industrije.

Odličen primer Microsoftovih prizadevanj za varnejši internet je orodje Child Exploitation Tracking System (CETS), ki omogoča preiskovalcem iskanje, izmenjavo in analizo informacij o izkoriščanju otrok na internetu. Orodje, katerega razvoj je spodbudilo pismo Billu Gatesu, ki mu ga je poslal kanadski preiskovalec, danes že uporabljajo preiskovalci v petih državah po svetu. Microsoft je pred kratkim napovedal, da bo orodje CEST skupaj s partnerji, kot je INTERPOL, preoblikoval v rešitev na temelju računalništva v oblaki. S tem bo na voljo še večjemu številu organov pregona in drugim vladnim ustanovam po celem svetu.