Tako je odločilo ameriško prizivno sodišče v New Yorku v primeru Sergeja Alejnikova in ga po dveh letih izpustilo iz zapora po tem, ko je bil zaradi kraje in industrijske špionaže obsojen na osem let zapora. Alejnikov je leta 2009 zapustil delovno mesto programerja pri banki Goldman Sachs. Tam je razvijal program za hitro analizo borznih podatkov in samodejno trgovanje. Preden je odšel iz banke, je del programske kode prekopiral na nek strežnik v Nemčiji. Službo je dobil v drugem podjetju, ki je tudi delalo na razvoju samodejnega trgovanja z vrednostnimi papirji in Alejnikov je očitno hotel svoje preteklo delo nekako unovčiti tudi pri tem podjetju. V Goldman Sachsu so to nekako ugotovili, o tem obvestili FBI in Alejnikov je bil aretiran in konec leta 2010 obsojen na osem tel zapora zaradi kraje in industrijske špionaže. Toda od kazni je odsedel le dobro leto, saj je februarja prizivno sodišče odločilo, da kraja programske kode ni kraja. Po ameriški zakonodaji kraja namreč pomeni, da storilec nelegalno pridobi fizični nadzor nad predmetom kraje in s tem pravemu lastniku onemogoči uporabo tega izdelka. Sodišče je tudi odločilo, da je sicer res, da je sistem samodejnega trgovanja za Goldman Sachs sicer pomemben, a ker ga niso nameravali prodajati ali licencirati drugim bankam, je njegova tržna vrednost nepomembna, poleg tega pa je bil Alejnikov aretiran še preden bi programska koda, ki jo je ukradel, postala omembe vreden tržni izdelek.