Če pozabimo možnost nadgradnje in se osredotočimo le na funkcije in uporabniško izkušnjo prenosnega in namiznega uporabnika, kaj hitro ugotovimo, da pri prenosniku z dokupom priključne postaje (ki doda več različnih vmesnikov), zunanje tipkovnice in miške ter samostojnega, večjega LCD-monitorja dobimo zelo komforten računalnik, na katerega je preprosto in prijetno ter hitro tako resno delati kot se z njim (omejeno) igrati. Seveda velja upoštevati ceno in funkcionalnost take izbire. Vsi ti dodatki so precej cenejši kot dodaten namizni računalnik, hkrati pa je logistično prenašanje podatkov, datotek, programov ipd. med dvema računalnikoma včasih mučno. Poleg tega lahko prenosnik pobašemo v torbo in ga odnesemo v službo ali na potovanje/dopust in vse vzamemo s seboj ... Edini primer, kjer prenosnik ni rešitev, je pri igričarskih navdušencih, saj grafike napredujejo prehitro, da bi tako pogosto menjali prenosnike, poleg tega pa tudi v dražjih prenosnikih še vedno najdemo le grafike srednjega zmogljivostnega razreda.