Iz poročila je razvidno, da ima Evropa dobro izhodišče za izkoristek teh trendov zaradi svojih politik, ki podpirajo odprta telekomunikacijska omrežja, naklonjena konkurenci, ter zasebnost in varnost. Komisija je danes začela javno posvetovanje o odzivih politike in zasebnega sektorja na te priložnosti. Poleg tega je v poročilu Komisije predstavljen nov indeks razširjenosti širokopasovnega interneta (Broadband Performance Index – BPI), ki primerja nacionalno uspešnost na področju ključnih ukrepov, kot so hitrost širokopasovnega interneta, njegova cena, konkurenčnost in pokritost. Švedska in Nizozemska sta vodilni v tej evropski „širokopasovni ligi“, ki dopolnjuje bolj tradicionalni indeks širokopasovnega prodora, ki so ga do zdaj uporabljali regulativni organi za telekomunikacije.
„Internet prihodnosti bo radikalno spremenil našo družbo,“ je dejala Viviane Reding, komisarka za informacijsko družbo in medije. „Splet 3.0 pomeni brezhibno poslovanje, zabavo in socialno mreženje kadar koli in kjer koli prek hitrih, zanesljivih in varnih omrežij. Pomeni konec ločevanja med mobilnim in fiksnim omrežjem. Kaže na desetkratno povečanje obsega digitalnega vesolja do leta 2015. Evropa ima znanje in izkušnje ter omrežne zmogljivosti za vodenje tega prehoda. Zagotoviti moramo, da se bo splet 3.0 ustvarjal in uporabljal v Evropi.“
Evropski uporabniki interneta vedno pogosteje dostopajo do hitrejšega in cenovno privlačnejšega interneta: konec leta 2007 jih je polovica imela dostop do širokopasovnega interneta s hitrostjo več kot 2 megabita na sekundo (Mb/s), kar je dvakrat hitreje kot pred letom dni in omogoča televizijski prenos prek interneta. Do širokopasovnega omrežja ima dostop 70 % podeželskega prebivalstva v 27 državah članicah EU, kar se približuje skupni pokritosti, ki znaša 93 %. V zadnjem letu se je širokopasovna pokritost na podeželju v EU-25 povečala za 8 odstotnih točk.
To pomeni, da se nova generacija interneta že začenja uporabljati in je jasno, kakšne možnosti prinaša evropskemu gospodarstvu. V letu 2007 je četrtina Evropejcev uporabljala strani spleta 2.0, hkrati pa so se začele uporabljati tudi poslovne aplikacije socialnega mreženja. Pričakuje se, da se bo v obdobju 2006–2011 uporaba internetno podprte poslovne programske opreme v svetu povečala za 15 %.
Za uporabo novih tehnologij bo potrebno internetno omrežje, ki bo pokrivalo celotno območje. Internet stvari pomeni, da bo brezžična interakcija med stroji, vozili, aparati, senzorji in številnimi drugimi napravami potekala s pomočjo uporabe interneta. To že omogoča obstoj elektronskih vozovnic in bo omogočilo izmenjavo informacij med mobilnimi napravami, namenjeno plačevanju ali pridobivanju informacij. Pričakuje se, da bo do leta 2015 več kot milijarda telefonov opremljena s takšno tehnologijo.
To bo prineslo velike priložnosti za podjetja EU, pod pogojem, da se bo dovolj vlagalo v hitri širokopasovni dostop ter podpiralo inovacije in raziskave. Komisija v svojem sporočilu navaja, da mora EU spodbujati naložbe v širokopasovni dostop naslednje generacije, na primer s spodbujanjem večjega vključevanja lokalnih organov, ki lahko olajšajo dostop do vodov (ali kopanje novih) za hitrejše širokopasovne optične kable v okviru javnih del, ohranjajo odprtost interneta za konkurenco, preprečujejo nepoštene omejitve proste izbire potrošnikov, varujejo zasebnost potrošnikov, ki uporabljajo internet, ter financirajo raziskave na področju interneta prihodnosti.
Sporočilu je priložen nov indeks razširjenosti širokopasovnega interneta, ki primerja konkurenčnost, pokritost, hitrost in kakovost dostopa do interneta po vsej Evropi (glej Prilogo). Iz njega je razvidno, da ima EU že zaradi odprtega in konkurenčnega naložbenega okolja dobro izhodišče za izkoristek teh možnosti, ki jih nudi širokopasovno omrežje. Indeks razvršča dosežke držav EU na področju interneta velikih hitrosti glede na glavne dejavnike, ki vplivajo na razvoj hitrejše širokopasovne povezave, ter kaže na prednostna področja, na katerih so potrebne izboljšave.
Indeks kaže, da sta Švedska in Nizozemska zaradi okolja, ki je naklonjeno konkurenci, ter usposobljenih državljanov in podjetij, ki znajo uporabljati napredne storitve, na samem vrhu v EU. Po drugi strani pa lahko šibka konkurenca zavira naložbe v napredne tehnologije in povzroča visoke cene. Zdi se, da tudi družbeni dejavniki, kot je pomanjkljivo računalniško znanje, omejena razširjenost osebnih računalnikov in premalo naložb v IKT, v veliki meri ovirajo nadaljnji razvoj.
