IPv6 je internetni protokol verzije 6 oziroma internetni protokol naslednje generacije. Sprejeti ga bo moral cel svet v naslednjih nekaj letih, ker IPv6 s svojo strukturo ne zagotavlja več zadostnih unikatnih identifikacijskih številk. Z novim spletnim protokolom pa bo omenjenih unikatnih naslovov bistveno več, kar bo omogočilo hitrejši internetni pretok ter zadostitev vsem napravam, ki bi jih radi unikatno označili s svojo številko v internetu.

Ker pa IPv6 ni kompatibilen s predhodnim IPv4, uporabniki mreže IPv6 niso vidni v naši današnji uporabi interneta, je potrebno spodbuditi, da se naredijo pomembni radikalni premiki na hitrejšo in boljšo mrežo - IPv6.

Glavni poudarek konference je, da javni sektorji, uporabniki in gospodarski subjekti čim prej pričnejo s konkretnimi koraki pri vzpostavljanju in širitvi IPv6 v EU. S tem prehodom, če bi ga dobro organizirali, bi se izognili velikim stroškom za uporabnike, EU bi pa s tem pridobila konkurenčno prednost. Omenjeni prehod bi omogočil inovativnim podjetjem, da pričnejo z novimi storitvami in izdelki, ki do zdaj zaradi omejitev niso bili mogoči. To pomeni za inovativna podjetja izjemen tehnološki preboj, za katerim stremi Evropa.

Evropska komisija je zato predlagala, da se 25% uporabnikom spleta (deli javnega sektorja, gospodarski subjekti in gospodinjstva) predstavi novo generacijo spletnega protokola IPv6. Evropska komisija predvideva, da bodo ukrepi sprejeti, kajti IPv4 bi lahko kmalu postal omejevalni faktor pri razvoju interneta. IPv6 pa bi omogočil nemoten nadaljnji razvoj oziroma ga celo pospešil. ZDA, Japonska, Kitajska in Južna Koreja so že začele pritiskati na izdelovalce programske in strojne opreme, da pričnejo vgrajevati potrebne module za kompatibilnost svojih produktov z IPv6, zato je zdaj čas, da na tem področju stori kaj tudi Evropa.

Minister Turk je v svoji predstavitvi poudaril pomen prihodnjega interneta (IPv6) ter poudaril, da prehod na IPv6 pomeni preskok v zgodovini komunikacij. Ta prehod je predstavil v kontekstu teorije o preskokih v razvoju zaradi posameznih mejnikov izboljšanja komunikacijskih medijev in kanalov: iz govorice na kamen, iz kamna na papir, iz papirja na elektronski zapis.

V svoji predstavitvi se je minister naslonil tudi na lizbonsko strategijo. Predstavil je ključne prioritete nove lizbonske strategije s poudarkom na ustvarjalnosti kot horizontalni temi štirih lizbonskih prioritet. Poudaril je, da se je potrebno v novem ciklu med leti 2008 in 2010 osredotočiti predvsem na implementacijo reform in dosego ciljev, saj lizbonska strategija deluje dobro in daje dobre rezultate na področju rasti in zaposlovanja v Evropi. Spodbujanje raziskav, znanja in inovacij je ključno za spodbujanje rasti, konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest, še posebno pa je pomembno prizadevanje za inovativno Evropo. Poleg tega je pomembno zavzemanje za uveljavitve znanja kot 5. svoboščine, ki bo omogočila prost pretok znanja vsem državljanom Evropske unije. Vpeljevanje koncepta varne prožnosti na trg dela in povečevanje vlaganj v človeške vire tudi predstavljata pomembna cilja politik Evropske unije.