Dokument, ki ga je danes predstavil minister za razvoj, zajema tri elemente, in sicer v prvem delu »Akcijskem načrtu za izvajanje integriranih priporočil« odgovarja na konkretna priporočila in opozorila, ki sta jih za leto 2007 za Slovenijo in evroobmočje izdala Evropska komisija in Svet EU. Drugi del predstavlja poročilo o uresničevanju programa reform za izvajanje lizbonske strategije za leto 2008, ki dokumentira napredek na področju zastavljenih ukrepov v zadnjem letu. V tretjem delu pa je prenovljen »Program za izvajanje lizbonske strategije za obdobje 2008-2010«, s katerim dopolnjujemo in posodabljamo program iz leta 2005. Z njim želimo odgovoriti na izzive iz drugega cikla prenovljene lizbonske strategije (2008-2010), na dopolnjene integrirane smernice za rast in zaposlovanje ter na sprejete zaveze, potrjene na zasedanjih Evropskega sveta.

»Napisali smo dober, evropsko primerljiv dokument, ki je dobra osnova za soočenje z izzivi v prihodnjem obdobju, dopuščamo pa možnost, da ga nova vlada dopolni oziroma popravi«, je uvodoma dejal minister Turk ter nadaljeval: »Cilj lizbonskih reform je blagostanje, pogoj za to pa je gospodarska rast, pogoj za gospodarsko rast pa je konkurenčno gospodarstvo, ki se mora nasloniti na znanje in ustvarjalnost, država pa mu mora zagotoviti dobre pogoje za delo. Konkurenčnost mora biti v ravnotežju tudi s skrbjo za človeka in okolje«.

V prvem ciklu prenovljene lizbonske strategije (2005-2008) smo poleg krovnih strateških dokumentov razvili sektorske programe, usmerjene v povečanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, zmanjšanje administrativnih ovir, vlaganje v človeške vire ter v raziskave in razvoj. »Številne ukrepe na področju gospodarskih in socialnih reform smo izpeljali in so dali rezultate, v naslednjih letih pa se je treba osredotočiti predvsem na nadaljevanje in pospešitev izvajanja reform«, je poudaril minister za razvoj dr. Žiga Turk.

Slovenija je v preteklem triletnem obdobju vse hitreje dohitevala razvitejše države. Raven razvitosti v primerjavi s povprečjem EU je v letu 2007 dosegla 89 odstotkov, gospodarska rast, ki je, po zadnjih podatkih v letu 2007 znašala 6,8 %, je bila najvišja v zadnjih letih. Predvsem zaradi zunanjih dejavnikov pa v naslednjem obdobju pričakujemo umirjanje rasti. Bistveno se je zmanjšala brezposelnost, pa tudi število ljudi, ki so odvisni od socialne pomoči. »Na dobre rezultate je vplivalo več dejavnikov, prav gotovo pa so tudi rezultat izpeljanih reform. Naše reforme dobro ali odlično ocenjujejo Evropska komisija, Business Europe, organizacija OECD pa je slovenski primer kot enega od treh na svetu izpostavila na letošnji letni ministrski konferenci v Parizu «, je dejal minister.

Na makroekonomskem področju smo z vstopom v območje evra dosegli enega od glavnih ciljev ekonomske politike. V prvem letu po prevzemu evra se je ob visoki gospodarski rasti in rasti zaposlenosti, ki je dosegla 67,8 %, kar je blizu ciljni 70 % stopnji zaposlenosti, povišala tudi inflacija, predvsem zaradi zunanjih cenovnih šokov, ki pa v zadnjem času kaže znake umirjanja. Davčna reforma je bistveno prispevala k razbremenitvi gospodarstva (predvsem dela), uvedena je bila tudi davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj v podjetjih v višini 20 % vloženih sredstev. Država varčuje pri izdatkih, delež javnofinančnih izdatkov v BDP se je v letu 2007 zmanjšal za 2 odstotni točki, proračun sektorja države pa je bil skoraj izravnan. Velik napredek je bil dosežen pri povečevanju učinkovitosti javne uprave, pospešil pa se je tudi proces privatizacije. Opazni so pozitivni premiki na področju podjetniškega okolja, zagotavljanja konkurence na trgih, izgradnje infrastrukture in izobrazbene strukture prebivalstva.

Podjetniško okolje izboljšujemo z izvajanjem celovitega programa zmanjševanja administrativnih ovir in z ukrepi za spodbujanje podjetništva; nadgrajuje se ena vstopna točka (t.i. VEM - vse na enem mestu) za ustanavljanje podjetij. Nova zakonodaja, še posebej malim in srednjim podjetjem, omogoča lažji dostop do finančnih virov. S spremembo Zakona o delovnih razmerjih je bil storjen korak naprej k uvajanju načel varne prožnosti in večje prilagodljivosti na trgu dela. V okviru načela vseživljenjskega učenja, pri čemer smo precej nad povprečjem EU, želimo omogočiti, da se bodo ljudje lahko opremili z ustreznimi znanji v vseh življenjskih obdobjih in bodo tako bolje pripravljeni na izzive hitro spreminjajočega sveta. Zato s prenovo sistema izobraževanja, priznavanjem kvalifikacij, izboljšanim sistemom štipendiranja in drugimi ukrepi zagotavljamo boljšo kakovost izobraževanja, večjo povezanost s potrebami gospodarstva in trga dela ter večjo vključenost ljudi.

Minister Turk je poudaril: »Vseh zastavljenih ciljev še nismo dosegli, pred nami pa so težji časi, ki pa predstavljajo dodaten motiv za modernizacijo države. Upočasnitev gospodarskega zagona moramo še bolj izkoristiti za to, da okrepimo vitalne dele našega gospodarstva in naslednjo konjunkturo pričakati z boljšo strukturo našega gospodarstva, bolj naslonjenega na znanje in ustvarjalnost, in gospodarstva, ki bo izkoristilo priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, informacijska revolucija in globalizacija«.

Nov program za obodbje 2008 – 2010 zato želi povezati tri ključne dejavnike, ki jih potrebujemo za doseganje lizbonskih ciljev. »Če bomo znali povezati uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, spodbujanje kreativnih tehnologij ter doseganje snovne in energetske učinkovitosti gospodarstva, bomo lahko dosegali cilje trajnostnega razvoja«, je poudaril minister za razvoj.

Nov program tako med drugim vsebuje nadgradnjo davčnega sistema, ki bo temeljil na načelih zelene davčne reforme ter iskanju pravega ravnotežja med razbremenitvijo dela, spodbujanjem konkurenčnosti in zaposlovanja ter večjo enostavnostjo davčnega sistema. Zavzemali se bomo tudi za večjo razvojno naravnanost javnih financ in hitrejši napredek v smeri ciljno usmerjenega proračuna, potrebni pa bodo tudi koreniti premiki v smeri povečanega investiranja v raziskave in razvoj. Izboljšali bomo tudi sistem javnih naročil, v okviru katerega bo potrebno dograditi portal javnega naročanja in poenostaviti postopke, posebna pozornost pa bo dana zelenim javnim naročilom in spodbujanju javno – zasebnega partnerstva.

V novem programu smo si zadali tudi pripravo Akcijskega načrta za okoljske tehnologije, ki bo temeljil tudi na priporočilih Sveta za konkurenčnost, prav tako pa bomo do konca leta 2010 pripravili Akcijski načrt za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Bistveno bomo morali pospešiti tudi izvedbo projekta trajnostna mobilnost, ki je bil sicer zastavljen že leta 2006. Na področju doseganja trajnostnega razvoja bo ključna naloga v prihodnjem obdobju tudi priprava krovne nacionalne strategije odziva na podnebne spremembe in prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo.

Za konkurenčnost vsakega gospodarstva je ključno znanje in ustvarjalnost, zato nov program predvideva spodbujanje investicijskih vlaganj za proizvodnjo visokotehnoloških in inovativnih proizvodov oz. storitev ter ustvarjanje celovitega podpornega okolja na področju inovacij, učinkoviteje pa se bosta morala povezati visokošolski prostor in gospodarstvo. »Gospodarstvo se bo moralo okrepiti z vrhunsko izobraženimi kadri, predvsem s področja naravoslovno – tehničnih znanj, če bodo hoteli preživeti in ustvarjati dodano vrednost. Tako interesno sodelovanje je recept za tehnološki preboj in uspeh«, je poudaril razvojni minister.

Dokument, ki ga je danes predstavil minister Turk, je osnutek, ki je pripravljen za javno razpravo, posredovan pa bo tudi Državnemu zboru RS, Ekonomsko-socialnemu svetu in Svetu za trajnostni razvoj. Po javni obravnavi, ki bo trajala do konca septembra, bo dokument dopolnjen s sprejemljivimi predlogi. V začetku oktobra pa bo vlada obravnavala končni dokument, ki ga je potrebno Evropski komisiji posredovati do 15. oktobra 2008.