Prepir okrog tega je bil rešen leta 1996 z zakonom o telekomunikacijah, ki je potrdil pravila odprtega interneta, vendar pa je ameriško zvezno prizivno sodišče ta pravila razveljavilo v korist velikih korporacij, kot so Time Warner Cable, Verizon, Comcast in podobna.
FCC mora sedaj napisati nova pravila, pri čemer se bo sklicevala na zakon o komunikacijah iz leta 1934, ko večina Američanov še ni imela niti televizijskih sprejemnikov kaj šele računalnika.
Petčlanska FCC bo o pravilih, ki jih je spisal Wheeler, glasovala 26. februarja, bistvo spora pa je v tem, da ponudniki interneta nočejo nobenih regulacij, ponudniki vsebin in vlada na drugi strani pa želijo preprečiti, da bi ponudniki interneta različno obravnavali ponudnike vsebin.
Preprečiti se želi, da ponudniki interneta na primer komu zaračunajo več za posredovanje vsebin, preferirajo lastna hčerinska podjetja ali ustvarjajo tako imenovane spletne avtoceste za hitrejši prenos podatkom večjim plačnikom.
Potrošniške organizacije so za zdaj na strani vlade in ponudnikov vsebin, čeprav pa ni jasno, kako se bo zadeva razpletla. Tudi zdravstvena reforma predsednika Baracka Obame je uvodoma obljubljala nižje stroške, vendar so z njo najbolj zadovoljne zavarovalnice, ker sili ljudi v zavarovanja, ki niso veliko vredna.
Ponudniki interneta se lahko na koncu odločijo, da namišljene višje stroške z zagotavljanjem enakopravnega dostopa vsem ponudnikom vsebin prenesejo na potrošnike. Wheeler, ki je bil nekoč lobist za ponudnike interneta, namreč zagotavlja, da se v cene dostopa do interneta za potrošnike FCC ne namerava vpletati.
Ponudniki interneta trdijo, da so stvari dobre takšne, kot so, in ne potrebujejo nobenih regulacij oziroma državnega nadzora, ker ne nameravajo diskriminirati ponudnikov spletnih vsebin. Tem trditvam gre verjeti toliko, kot gre verjeti Wheelerjevim zagotovilom, da FCC ne bo skušala vplivati na cene.
Nova pravila bi veljala tako za internet preko kablov kot tudi za brezžičnega, saj gre danes 55 odstotkov vsega prometa preko brezžičnih naprav. "Moj predlog zagotavlja enake pravice vsem uporabnikom interneta, da gredo, kamorkoli želijo, in pravice inovatorjev, da spravijo na trg nove izdelke brez tega, da bi koga morali prositi za dovoljenje," je zagotovil Wheeler.
Kaj se bo iz vsega skupaj na daljši rok izcimilo za potrošnike, je veliko vprašanje. Ponudniki vsebin, kot je Netflix, že obtožujejo ponudnike interneta, da mu zaračunavajo več, cena zares hitrega interneta, ki omogoča gledanje filmov ali televizijskih nanizank, pa je že sedaj krepko navita. V New Yorku na primer 70 dolarjev na mesec.
STA
