Kot je znano je urad sredi marca ponudnikom poslal tri odločbe z zahtevo po blokadi tujih spletnih strani z igrami na srečo Bwin, Bet-at-home in Expekt. Podlago za odločbe je našel v popravljenem 107. členu zakona o igrah na srečo. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je finančnemu ministrstvu, pod katerega okrilje sodi omenjeni urad, že podalo pobudo za čim prejšnjo spremembo zakona o igrah na srečo. Menijo namreč, da omenjena januarja potrjena novela zakona na tem področju v pravni red vnaša možnosti omejevanja svobode interneta. Pod izjavo so se podpisali javni zavod Arnes, Teleing, Amis, Telekom Slovenije, Telemach, T-2, Tušmobil, Elektro Turnšek, Mobitel in Simobil.
IZJAVA V CELOTI
Slovenski ponudniki dostopa do interneta (v nadaljevanju internet ponudniki) v času, ko v medijih spremljamo konflikt med podjetjem Google in kitajsko vlado glede cenzuriranja rezultatov spletnih iskalnikov, izražamo zaskrbljenost in nestrinjanje z odločbami za omejevanje dostopa do celotnih spletnih mest, ki jih je izdal Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, kot tudi s spremembami zakonodaje, ki so podlaga za izdajo teh odločb (noveliran Zakon o igrah na srečo, ZIS-‐C).
Ponudniki zagovarjamo stališče, da moramo skladno s področno zakonodajo omogočati učinkovito in nemoteno komunikacijo po elektronskih omrežjih, predvsem pa nikoli ne bi smeli posegati vanjo, razen če tako želi uporabnik sam, ali pa nam to odredi pristojno sodišče. Odločbe predstavljajo izrazito odstopanje od teh načel, ob katerih se nam porajajo tudi vprašanja o sorazmernosti ukrepa, ki narekuje blokado spletnih mest.
Mnenja smo, da skuša novela zakona (ter na njeni podlagi izdane odločbe Urada) s cenzuriranjem interneta na neustrezen in dokazano neučinkovit način rešiti probleme, ki ne nastajajo na omrežjih slovenskih ponudnikov in jih tam zagotovo ni mogoče rešiti. Dosedanja praksa je v podobnih primerih poskusa blokade spletnih igralnic leta 2006 jasno pokazala ne samo, da je ukrep skrajno neučinkovit, ampak da lahko ima nepredvidene posledice za uporabnike in ponudnike.
Glede na to, da so predmet odločb spletna mesta, ki jihmed drugim uporablja podjetje s sedežem v članici Evropske unije, sprašujemo, zakaj se spori ne rešujejo znotraj področnih teles in pristojnih organov EU.
Menimo, da je potrebno sporne določbe Zakona o igrah na srečo nemudoma spremeniti tako, da bodo vsebinsko usklajene s področno zakonodajo (Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu). To namero je Direktorat za informacijsko družbo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tudi javno objavil 13. 1. 2010 in še enkrat, 23. 3. 2010, po izdaji odločb s strani Urada. Odklonilno stališče je izrazil tudi Informacijski pooblaščenec januarja 2010.
Namen odločb Urada je v preprečitvi dostopa do spletnih igralnic, ki v Republiki Sloveniji niso pridobili ustreznega dovoljenja. Prepričani smo, da odločbe, ki jih je Urad izdal tega namena ne bodo dosegle. Ponudniki s to izjavo seveda ne želimo izražati podpore dejanjem, ki jih država opredeli kot nezakonite ter poglabljati problematike, do katere se je dolžna opredeliti država. Ponudniki smo zgolj dolžni v skladu s pravnimi možnostmi opozoriti na pomanjkljivosti predvidenih ukrepov. Uradu RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo zaradi tega in vseh drugih razlogov predlagamo, naj izdane odločbe odpravi.
