Čeprav ima 48,5 % gospodinjstev v EU dostop do širokopasovnega interneta, je nova raziskava Eurobarometra pokazala, da nezaupanje številne potrošnike odvrača od spletnega poslovanja. Le 12 % uporabnikov spleta v EU se pri spletnem poslovanju počuti varne, medtem ko jih ima 39 % resne pomisleke glede varnosti, 42 % pa si jih na spletu ne upa izvajati finančnih transakcij. 65 % uporabnikov interneta ne ve, kje lahko dobijo informacije in nasvete o čezmejnem spletnem nakupovanju v EU. Tretjina potrošnikov sicer navaja, da bi bili pripravljeni opraviti spletni nakup v drugi državi, ker bi bil ta cenejši ali boljši, vendar jih v resnici to naredi le 7 %. Le če bodo potrošniki imeli jasne informacije o svojih pravicah, bodo imeli tudi potrebno zaupanje. Tako bo mogoče v celoti sprostiti gospodarski potencial evropskega enotnega spletnega trga s skupnimi prihodki 106 milijard evrov.

„V EU spletne pravice potrošnikov ne bi smele biti odvisne od tega, kje ima določeno podjetje ali spletišče svoj sedež. Nacionalne meje ne bi več smele zapletati življenj evropskim potrošnikom, ko hočejo na spletu kupiti knjigo ali prenesti skladbo“, je dejala Viviane Reding, evropska komisarka za informacijsko družbo in medije. „Kljub doseženemu napredku moramo poskrbeti, da bo enotni trg za potrošnike in podjetja veljal tudi na spletu.“
„Če želimo, da potrošnikom spletno nakupovanje preide v navado in da izkoristijo potencial digitalnih komunikacij, morajo vedeti, da so njihove pravice zajamčene. To pomeni, da moramo vzpostaviti in uveljavljati jasne potrošniške pravice, ki bodo v skladu s tistimi, ki že obstajajo na glavni nakupovalni ulici. Internet lahko potrošnikom veliko ponudi, vendar moramo utrditi njihovo zaupanje, da bodo lahko brez skrbi nakupovali“, je povedala Meglena Kuneva, evropska komisarka za varstvo potrošnikov.

Vodnik po danes veljavnih potrošniških pravicah

„eYouGuide“ pojasnjuje konkretne pravice, ki jih imajo evropski potrošniki pri brskanju po spletu in spletnem nakupovanju zahvaljujoč 25-letni tradiciji varstva potrošniških pravic v EU. Tudi na spletu imajo evropski potrošniki pravico:

- do jasne informacije o cenah in pogojih pred potrditvijo nakupa;
- da se odločijo, ali in kako naj se njihovi osebni podatki obdelujejo;
- do dobave v 30 dneh po nakupu;
- do časa za razmislek, v katerem si lahko premislijo in traja najmanj 7 delovnih dni po nakupu;
- do najmanj dveh let garancije za kupljene proizvode;
- varstva pred sleparji ter nepoštenimi pogodbenimi pogoji in poslovnimi praksami.

Potrošniki se pri straneh z domeno „.eu“ lahko zanesejo, da te pravice veljajo. Za razliko od spletišč z domensko končnico .com ali .net, mora spletišče s končnico .eu (vrhnja domena EU, uvedena leta 2006, ki jo danes uporablja tri milijone spletišč, IP/09/536), registrirati oseba ali podjetje s sedežem v eni izmed 27 držav članic EU, zanj pa veljajo predpisi EU.

„Digitalni načrt“ za potrošniške pravice jutrišnjega dne

Komisionarki Redingova in Kuneva sta danes tudi opozorili na vrzeli v predpisih EU, pri katerih bi bilo mogoče še okrepiti zaupanje potrošnikov in enotni trg za podjetja. V skupnem „digitalnem načrtu“ sta komisarki opredelili osem prednostnih področij za morebitno ukrepanje EU:

1. Boj proti neželeni e-pošti s podobno učinkovitimi civilnimi in kazenskimi sankcijami v vseh državah članicah EU in sosednjih državah. „Prepoved neželene e-pošte“ je del zakonodaje EU že od leta 2003, vendar se 65 % Evropejcev še vedno pritožuje nad prevelikim številom neželenih oglasnih sporočil. Medtem ko 19,8 % vse neželene e-pošte izvira iz ZDA, 9,9 % pa s Kitajske, je 23,4 % prihaja iz Evrope. Med prvimi 12 državami so Italija (3 %), Španija (2,9 %), Združeno kraljestvo (2,7 %) in Nemčija (2,4 %). Tem se pridružujeta še sosedi EU, Turčija (4,4 %) in Rusija (6,4 %).
2. Pri spletnih vsebinah uvedba izdajanja licenc za več ozemelj – da bo za potrošnike postalo nepomembno, iz katere države EU izvirajo digitalne vsebine (glasba, igre, filmi in knjige).
3. Ustvarjanje gotovosti pri potrošnikih glede uporabe avtorsko zaščitenih skladb, videoposnetkov in filmov, ki jih prenesejo, z odpravo trenutne razdrobljenosti predpisov o „razmnoževanju za zasebno rabo“.
4. Razširitev načel varstva potrošnikov na licenčne pogodbe za proizvode, prenesene s spleta, kot so protivirusna programska oprema, igre in druge licenčne vsebine. Licence bi morale potrošnikom zagotavljati enake osnovne pravice, kot jih imajo pri običajnem nakupu blaga: pravica do izdelka, ki deluje, in poštenih poslovnih pogojev.
5. Jamstvo, da je politika varovanja zasebnosti, povezana s spletnimi ponudbami, pravilno razkrita in vsebuje poštene pogodbene pogoje.
6. Odprava razdrobljenih in nepopolnih predpisov o e-dostopnosti, da se ljudem s posebnimi potrebami (15 % prebivalstva EU) olajša uporaba spletišč, elektronskih plačil in drugih spletnih storitev.
7. Iskanje priložnosti za krepitev zaupanja v spletna plačila, vključno z uspešnimi zgledi, kot je storno knjiženje pri kreditnih karticah, ki potrošnikom omogočajo, da v skrajnem primeru prekličejo plačila nepoštenim trgovcem.
8. Sodelovanje z gospodarstvom in združenji za varstvo potrošnikov pri ustanavljanju evropskega sistema znakov zaupanja za maloprodajna spletišča, ki izpolnjujejo merila dobre prakse.