Sodobne naprave bi lahko bile na prvi pogled idealne kot nadomestek za klasične papirnate učbenike. Imajo namreč zaslone, ki so lahko tudi občutljivi na dotik, imajo pomnilnik, kamor je mogoče shraniti ogromno podatkov, pa tudi tehnologije, kot so PDF, Silverlight in še kaj, so na voljo za to, da se učbeniki spravijo v ustrezno obliko, primerno za prikaz. Zakaj torej stvar še ni zaživela?
Na prvi pogled je tehnologija sicer res kar daleč, vendar je še vedno le pogojno uporabna. Tudi če zanemarimo velike težave zaradi avtorskih pravic. Vzemimo iPad. Ta je sicer lahko simpatična naprava, vendar si, zaradi njegove velikosti, ne moremo zamisliti, da bi se iz njega recimo učili za izpit na fakulteti. Zadeva je namreč bližje sliki na mobilnemu telefonu kot pa sliki v klasičnem papirnatem učbeniku. Kaj pa Kindle in ostali bralniki e-knjig? Ti bi celo bili bolj primerni, a kaj, ko sodobni učbeniki skoraj zahtevajo barve, pa tudi zasloni občutljivi na dotik, so nujni.
Sodoben e-učbenik oziroma naprava, kjer bi se ti učbeniki uporabljali, bi morala biti taka, da bi lahko na zaslonu prikazala vsaj eno, če ne celo dve strani v celoti in na način, kjer bi bila celotna stran berljiva. Poleg tega bi morala imeti na dotik občutljiv zaslon, po katerem bi bilo mogoče pisati tako s prsti kot s kakšnim pisalom, saj se pri učenju pogosto zatekamo k obkroževanju, poudarjanju in podčrtovanju. Poleg tega pa bi, zaradi sodobnih načinov podajanja snovi, morala biti sposobna predvajati video, zvok in animacije. Večino naštetega imajo sodobne napravice. Manjka jim le nekaj – ustrezen zaslon. 10 ali 12-palčni zasloni so premalo, saj na njih ne moremo normalno brati strani velikosti recimo A4. To pa pomeni,d a se moramo po zaslonu premikati gor in dol, še huje pa je, če se moremo premikati levo in desno.
No, ena naprava, ki bi lahko ustrezala vsem zahtevam sodobnega e-učbenika, naj bi na trg prišla konec letošnjega leta. Izdelalo jo je mlado kalifornijsko podjetje Kno, po katerem je izdelek tudi dobil ime, drugače pa je najverjetneje izpeljanka iz besede knowledge – znanje. Kno je namenska naprava, namenjena uporabi e-učbenikov oziroma je to kar sama. Gre za napravo, ki se odpre podobno kot prenosni računalniki, le da nima tipkovnice ampak ima na obeh straneh na dotik občutljiv zaslon diagonale 14 palcev kar je nekaj več kot 35 centimetrov. Napravo bo poganjal Nvidiin procesor Tegra, imela bo 16 ali 32 Gb pomnilnika, kar naj bi po besedah razvijalcev bilo dovolj za 10 semestrov učnega materiala.
Zadeva se sicer sliši zabavno in obetajoče, a vse skupaj le ni tako rožnato. Naprava bo zaradi svoje velikosti in klasičnega LCD zaslona tehtala okoli 2,5 kilograma, kar je toliko kot »konkreten« prenosnik in precej več od iPada, Kindla in družine, ki so vsi lažji od kilograma. Pa tudi cena ni ravno nekaj privlačnega. Proizvajalci pravijo, da bo stvar stala »manj kot 1000 USD«, kar ni ravno poceni. Kljub temu pa pri Knoju pravijo, da se bo njihov izdelek vseeno splačalo kupiti. Dva in pol kilograma je namreč še vedno nekajkrat manj kot je teža knjig in zvezkov, ki jih morajo otroci tovoriti sedaj, s čemer se lahko le strinjamo. A tisoč dolarjev je vseeno malce preveč. Posebej zato, ker gre pri tem samo za napravo, e-učbenike pa bo verjetno treba kupiti posebej. A počakajmo, da Kno pride na trg.
