V nadaljevanju v celoti navajamo stališče ZPS k predlagani spremembi 148.člena kazenskega zakonika, ki so ga 29. septembra 2011, posredovali Odboru za notranjo politiko v Državnem zboru:
Evropska komisija s ciljem večje konkurenčnosti in odprtosti trga glasno spodbuja potrošnike k uporabi interneta in elektronske trgovine, po drugi strani pa tretira uporabo sodobnih tehnologij in medijev kot orodje za kršitev avtorskih pravic in zavestno presliši vse predloge za vzpostavitev učinkovitega sistema varstva pravic potrošnikov v okviru e-trgovine in pri nakupu digitalnih proizvodov. Potrošniške organizacije, združene v svetovno zvezo Consumers' International in evropsko potrošniško organizacijo BEUC, že leta opozarjamo na nujnost prenove sistema intelektualne lastnine in s tem tudi avtorskega prava, saj razvoj sodobnih tehnologij zahteva novo ureditev pravic avtorjev in pravic tistih, ki njihova dela uporabljamo. Predlagamo vrsto ukrepov za posodobitev in poenotenje sistema avtorskih pravic v Evropski uniji, da se omogoči potrošnikom dostop do avtorsko zaščitenih del dobre kakovosti in po primerni ceni, ne glede na njihovo bivališče in nacionalnost.
Slovenski potrošniki ne morejo kupiti zabavnih digitalnih vsebin (glasba in filmi), ki jo ponujajo globalni ponudniki, kot so Amazon, Hulu, Netflix, Spotify in podobno. Apple je svojo trgovino iTunes odprl šele danes, 29. septembra 2011. Prav tako Slovenije ni na zemljevidu držav, v katerih lahko potrošniki uporabljajo napredne storitve, ki jih ponujajo sodobni televizorji (denimo video na zahtevo) ali celo nekateri ponudniki tabličnih računalnikov (Sony). Kaj je naredila naša država, da bi svojim državljanom kot potrošnikom omogočila enakopraven in predvsem legalen dostop do teh vsebin? Nič, nasprotno, ministrstvo za pravosodje predlaga drastično spremembo kazenske zakonodaje, s katero hoče določiti enako obravnavanje ponarejanja fizičnega blaga in kršitve avtorske pravice, torej enači resnost in škodljivost dejanja kot je ponarejanje zdravila z najstniškim kopiranjem popevk in filmov za lastno uporabo. Prav tako predlagana sprememba direktno briše mejo med komercialnim kopiranjem zaščitenih del, ki ga izvaja kriminalna združba z namenom zaslužka in med nepooblaščeno uporabo avtorskega dela s strani posameznika, ki presname glasbo ali film za osebno uporabo. Po prepričanju pravosodnega ministrstva za kršitev avtorske pravice ni dovolj le prekrškovna in odškodninska odgovornost, ampak je potrebno vpreči celotno pravosodje tudi za kršitev avtorske pravice, ki nima nobenega komercialnega namena. Isto ministrstvo pa je zavrnilo predlog za novo kaznivo dejanje delodajalcev za neplačila prispevkov zaposlenim z obrazložitvijo, da za »golo neplačilo« zadošča »prekrškovna odgovornost, saj bi bila drugačna ureditev nesorazmerna in bi prekomerno obremenila sodišča in tožilstva, učinek pa ne bi bil večji, glede na znano visok delež pogojnih obsodb, do katerih bi prihajalo namesto plačila globe in glede na visoke stroške kazenskih postopkov. » Zakaj takšna razlika pri ocenjevanju sorazmernosti med nevarnostjo in škodo ter višino kazni v primeru neplačila prispevkov in v primeru kršitve avtorske pravice? Mar zato, ker so pri neplačilu prispevkov oškodovanci delavci, pri kršitvi avtorskih pravic pa bogata industrija in združenja?
Zveza potrošnikov Slovenije je prepričana, da predlagana sprememba kazenskega zakonika krši temeljno načelo sorazmernosti med nevarnostjo oz. škodo in višino kazni, ker inkriminira tudi nedovoljeno uporabo za osebni namen in ker je družbena nevarnost teh dejanj majhna, zagrožen pa zaporna kazen. Predlagatelj ni pripravil celovite analize argumentov za in proti zaostritvi kaznovalne politike, niti ni pripravil primerjave ureditev v državah članicah EU, kjer kršitev avtorskih pravic rešujejo drugače.
Potrošniške organizacije ne podpiramo nedovoljene uporabe zaščitenih avtorskih del, vztrajamo pa, da je treba ločiti med organiziranim kriminalom in posameznimi uporabniki. Prepričane smo, da le dostopnost in kakovostna ponudba lahko učinkovito preprečujeta kršitve avtorskih pravic, nasprotno pa neupravičeno inkriminiranje kršitev, omejevanje in zaostrovanje pogojev uporabe zaščitenih del pomeni resno nevarnost zmanjševanja javne podpore in spoštovanja pravic intelektualne lastnine. Zakonodajalec je dolžan upoštevati koristi celotne družbe in ne le industrije.
Zato predlagamo, da se 148.člen slovenskega kazenskega zakonika ne spremeni, ampak pozivamo državo, da se na ravni EU dejavno vključi v posodabljanje sistema avtorskih in drugih pravic intelektualne lastnine v korist vse družbe.«
Vsi zaintersirani si lahko preberejo tudi argumente za stališča potrošniških organizacij ZPS, BEUC (Evropska potrošniška organizacija), CI (Svetovna potrošniška organizacija) in TACD (Transatlantski dialog potrošnikov) na pripetih spletnih povezavah:
http://docshare.beuc.org/Common/GetFile.asp?ID=31353&mfd=off&LogonName=G...
http://www.consumersinternational.org/news-and-media/publications/ip-wat...
http://a2knetwork.org/guidelines
http://www.consumersinternational.org/news-and-media/publications/ip-wat...
http://tacd.org/index.php?option=com_content&task=view&id=151&Itemid=43
http://docshare.beuc.org/docs/1/HCJLCFMBFDAHOEGICOBDANBHPDWY9DBYP19DW357...
