Poročilo konkretno navaja, da se države članice EU ne odzivajo ustrezno oziroma uporabljajo različne pristope, kadar gre za obravnavanje in prijavljanje nezakonitih in škodljivih vsebin, za zagotavljanje dostopa otrokom do vsebin, ki so primerne njihovi starosti, za večjo varnost socialnih omrežij za otroke ter za zaščito otrok pred škodljivimi video igricami. Med državami članicami se na primer pojavljajo velike razlike v načinih, kako klicni centri preverjajo morebitno nezakonitost in škodljivost prijavljenih vsebin, kako ugotavljajo njihov vir in kako jih prijavljajo pristojnim organom. Obenem države članice EU uporabljajo različne načine za ocenjevanje primernosti glede na starost in različna tehnična sredstva, s katerimi ohranjajo primernost spletnih strani in igric glede na starost. Kot kaže poročilo, je zaščito otrok v teh sektorjih mogoče še izboljšati. Komisija bo ta vprašanja med letom obravnavala v okviru celovite pobude za usposabljanje in zaščito otrok pri uporabi novih tehnologij.

V poročilu so predlagani številni ukrepi, med njimi na naslednjih področjih:

Škodljive in nezakonite vsebine: širjenje informacij o klicnih centrih in izboljšanje podpornih infrastruktur, s katerimi naj bi odstranjevanje nezakonitih vsebin postalo učinkovitejše.

Družabna omrežja in zasebnost: večja osveščenost o tveganjih in načinih zaščite.

Starostno razvrščanje in sistem ocenjevanja primernosti: večja raba sistemov razvrščanja glede primernosti spletnih igric za starost (npr. združenje PEGI); oblikovanje kodeksov ravnanja in drugih načinov, s katerimi bi med prodajalci na drobno okrepili osveščenost o razvrščanju glede primernosti za starost in preprečili prodajo igric otrokom, ki ne dosegajo primerne starosti.