Uvodoma so o pomembnosti javno zasebnega partnerstva pri uvajanju IKT rešitev v državni in javni upravi spregovorili Iztok Klančnik, predsednik GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije, dr. Branko Lobnikar, državni sekretar na MJU in dr. József Györkös, državni sekretar na MVZT. Govorci so se strinjali, da trenutne gospodarske razmere predstavljajo tudi priložnost, da se na področju uvajanja informacijskih tehnologij doseže napredek, ki bo hkrati prispeval h večji konkurenčnosti slovenskih IKT podjetij na svetovnem tržišču.

Številni ugledni govorci so na dogodku predstavili svoje poglede in razmišljanja o svoji vlogi pri izgradnji informacijske podpore, o načinih spodbujanja gospodarstva v kriznih časih s strani javnega sektorja, o vlogi investiranja v informacijsko tehnologijo na poti v družbo znanja in pričakovanjih gospodarstva.

Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali člani GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije: Iztok Klančnik, direktor Avtente in predsednik ZIT, Andrej Mertelj (Datalab), Andja Komšo (Hermes Softlab), Tone Stanovnik (Špica), Andrej Tavčar (IBM), Matej Potokar (Microsoft) in Andrej Brlečič (SRC).

Udeleženci so izpostavili, da mora v času gospodarske in finančne krize država spodbujati razvojne projekte, zato je nujno, da se na državni ravni sprejme strategija za razvoj IKT – ja v Sloveniji. Na eni strani učinkovit in transparenten javni sektor potrebuje razvito informacijsko podporo, na drugi pa uspešen IT sektor pomeni izboljšanje stanja tudi v ostalih panogah, kjer večja stopnja informatizacije poslovnih procesov povečuje možnosti za hitrejši izhod slovenskega gospodarstva iz krize.

Država mora večje razvojne projekte zaupati domačim podjetjem, ki imajo dovolj znanja za uspešno izvedbo takih projektov. Z vzpostavljanjem dolgoročnega partnerskega odnosa med institucijami javnega sektorja in ponudniki IKT rešitev in povezovanjem vsebinskih in tehnoloških strokovnjakov je možen učinkovitejši in hitrejši razvoj ter uvajanje informacijskih rešitev v državno in javno upravo z bolj izkoriščeno IKT infrastrukturo. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je z javno zasebnim partnerstvom in s skupnimi ter koordiniranimi aktivnostmi možno trženje teh rešitev na tujih trgih. Ravno izvoz tako razvitih rešitev omogoča večjo dodano vrednost in korist tako za javni kot za IKT sektor.

V razpravi so sodelujoči opozorili, da je najpomembnejši pogoj za hitrejši razvoj vzpostavitev večjega zaupanja med podjetji in državno upravo, znotraj državne uprave in tudi med samimi podjetji. Saj bomo le skupaj lahko odgovorili na izzive današnjega časa.