Informacijski pooblaščenec je v zvezi s predlogom novega Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) predlagateljem zakona, poslancem Državnega zbora in novinarjem že večkrat posredoval obrazloženo mnenje k določbam, ki so po njegovem mnenju sporne iz naslova ustavnih načel enakosti pred zakonom, načela pravne države in s tem načela sorazmernosti ter tako tlakujejo pot v prekomerna policijska pooblastila.
Predlagatelj zakona se vztrajno upira v zakonu (v 113. členu) določno našteti vsa tehnična sredstva za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in predmetov, ki jih lahko uporablja policija. Pooblaščenec je trdno prepričan, da gre pri določanju tehničnih sredstev za zakonsko materijo in nikakor ne za materijo podzakonskih predpisov ministra ali celo internih aktov. Z v zakonu naštetim seznamom tehničnih sredstev za identifikacijo je mogoče o vseh teh tehničnih sredstvih, ki bi jih rada uporabila policija, voditi demokratični diskurz, argumentirano podprt z analizami policije o nujnosti uporabe teh sredstev. Tako se bo lahko razvila javna debata, ali in zakaj policija potrebuje brezpilotna letala (ang. droni), ko bodo dovolj poceni za nakup, naprave za gledanje skozi stene (x-žarki), za strojno prepoznavo obrazov iz vseh videonadzornih sistemov, naprave za sledenje vozil z GPS-i, lažne bazne postaje… ter se bo na koncu pretehtalo, ali ji bomo kot družba to dovolili oziroma ali se ji upamo to dovoliti. Besedilo 113. člena namreč v predlagani dikciji nima omejitev.
Ker policija, kot se zdi, noče našteti vseh tehničnih sredstev, ki jih namerava (želi) uporabiti za identifikacijo, ji s tem tudi ni treba predložiti nobenih analiz, iz katerih bi izhajala nujnost uporabe takšnih tehničnih sredstev, s katerimi se lahko zelo invazivno poseže v človekovo zasebnost in dostojanstvo. Policija se bo tako po ZNPPol lahko povsem samovoljno odločala tudi za uporabo za zasebnost posameznikov tako invazivne naprave, kot so lažne bazne postaje (ang. IMSI catcher), kot je to razvidno iz obrazložitve amandmaja k 113. členu. Policija bi si torej ob izredno ohlapnih razlogih, ko izvaja protiteroristični pregled (55. člen), pred varovano zgradbo, npr. Državni zbor, postavila bazno postajo in v končni fazi zbrala vse IMSI številke uporabnikov naprav, ki se nahajajo v zgradbi in pred njo. Predlagana zakonska ureditev namreč, kot že navedeno, ne vsebuje nobenih omejitev glede izbire tehničnega sredstva.
Pooblaščenec dodaja, da ga predlagana ureditev čudi, saj so koalicijske stranke jeseni, ko se je sprejemal Zakon o elektronskih komunikacijah, jasno in nedvoumno zavrnile predlog, da bi policija ter obveščevalni službi do podatkov o telefonskih številkah prihajale brez sodnega nadzora, torej v nasprotju s 37. členom Ustave RS. Zdaj bo isti zakonodajalec, ki policiji ni dovolil, da bi od operaterja pridobila podatke s celotne bazne postaje, tej isti policiji dovolil, da postavi svojo bazno postajo in sama pridobi podatke.
