- za ponudnike internetnih storitev
Številni ponudniki internetnih storitev so že napovedali izvajanje dodatnih ukrepov s katerimi bodo zaščitili podatke uporabnikov, na primer, šifriranje vseh podatkov med lastnimi strežniki. Vključili bodo tudi bolj sofisticirane metode zaščite in verjetno bo to ključna konkurenčna prednost pri izbiri ponudnika internetnih storitev.

- za ponudnike storitev v oblaku
Hekerji ciljajo na storitve v oblaku zaposlenih, saj jih ocenjujejo kot najšibkejše člene v IT varnostni verigi. Uspešen napad bi lahko kiberkriminalcem predal ključ do ogromnih količin podatkov. Poleg kraje podatkov so kiberkriminalci pogosto zainteresirani tudi za brisanje ali spreminjanje podatkov, v nekaterih primerih je manipuliranje oziroma prilagajanje informacij več vredno kot sam napad. To je trenutno stalen trend.

- za razvijalce programske opreme
Kraja pri viru priljubljenih izdelkov (igralniška industrija, razvijalci mobilnih aplikacij idr.) daje napadalcem odlično priložnost, da odkrijejo šibkosti v izdelku in jih nato uporabijo za svoje goljufive namene. Poleg tega, če imajo kiberkriminalci dostop do zbirk dokumentov uporabnikov, jih lahko spremenijo in postavijo stranska vrata za dostop.

- za tekmece
Snowdnove informacije so pokazale, da je eden od ciljev kibernetskega vohunjenja med državami, da zagotovijo gospodarsko pomoč “prijateljskih” družb. Ta dejavnik je izničil etične ovire, ki so v začetku zadrževale, da za poslovanje niso uporabljali neetičnih metod z njihovimi tekmeci. V novi stvarnosti kibernetskega prostora, podjetja razmišljajo o izvajanju tovrstnih dejavnostih za svojo pridobitno dejavnost. Podjetja bodo zaposlovala kiber-plačance, organizirane skupine izkušenih hekerjev, ki lahko ponudijo storitev digitalnega vohunjenja.