Podjetja, ki se ne odzivajo na spremembe in se ne trudijo premostiti tehnološke vrzeli, tvegajo, da bi jih ostali videli kot zastarela podjetja, ki ne zmorejo držati korak s tehnološkim napredkom, v končni fazi pa tudi kot neprivlačne delodajalce.
Vprašanje, kaj je mogoče storiti za zapolnitev te vrzeli, ostaja. Ali obstaja priložnost za naprave, kot so denimo tablice, da se vklopijo v delovanje podjetja, ali pa je njihova usoda za vedno ostati zgolj igrača, s katero si potrošniki krajšajo čas?
Sodobna poslovna narava
Pričakovanja sodobnega zaposlenega soustvarjajo njegove potrošniške izkušnje. Kot posledica pojava novih naprav in aplikacij postajajo meje med delom in zasebnim življenjem vse bolj zabrisane. Z naraščajočim številom družbenih medijev pa si sedaj želimo enako izbiro in funkcionalnosti v svojem delovnem okolju, kot smo je navajeni od doma.
Zaposleni želijo imeti možnost osebne izbire, ko gre za tehnologijo, ter dostopati do svojih osebnih in korporativnih računov na isti napravi brez kakršnihkoli težav in dodatnih tveganj. Prav tako si želijo, da bi lahko delali kjerkoli in kadarkoli preko odzivnih, mobilnih in zmogljivih naprav. Nedavna raziskava Intelligent Office je pokazala, da kar 58 odstotkov ljudi verjame, da jih tehnologija predstavlja in pomeni razširitev njihove osebnosti. Potrošniki imajo namreč radi tehnologijo, ki je prilagojena njihovim potrebam in jim omogoča čim bolj učinkovito delovanje.
Da bi se odzvali na ta pričakovanja in zaposlenim zagotovili ustrezno opremo in orodje za učinkovito opravljanje njihovih službenih obveznosti, so se pojavili številni različni poslovni modeli mobilnosti, kot so na primer; Corporate Issued, Corporate Owned Personally Enabled (COPE), Choose Your Own Device (CYOD) in Bring Your Own Device (BYOD). Vsak od teh modelov mobilnosti ne vpliva samo na način delovanja organizacije v smislu učinkovitosti, produktivnosti in korporativne kulture, temveč tudi na način kako so IT rešitve in naprave vključene v poslovno infrastrukturo.
Izziv mobilnosti
Ti modeli so oblikovani za pomoč organizacijam v boju proti "inovacijski vrzeli" - razliko med tem, kaj zaposleni pričakujejo od poslovne tehnologije (pogosto je to replika naprave in pripomočkov, ki jih uporabljajo doma) in kakšno podporo je podjetje sposobno zagotoviti. Številne podjetja se še vedno borijo razumeti, kako lahko premagajo ovire varnostnih izzivov in zagotovijo IT združljivost ter omrežno funkcionalnost. Z množico različnih operacijskih sistemov, programske opreme in naprav na trgu, se pojavlja dodatna kompleksnost pri upravljanju in varnosti poslovnih podatkov na sistemih, ki niso v lasti podjetij. Številna podjetja so upočasnila izvajanje strategije BYOD, zgolj zaradi strahov glede varnosti in skrbi glede stroškov pri izvajanju sprememb v obstoječi IT infrastrukturi. Poskusi za premostitev inovacijske vrzeli so pripeljali do ravnovesja med tveganjem in nadzorom z modeli, kot so COPE in CYOD. Slednja sta odličen primer tega, saj zagotavljata kompromisno rešitev med izpolnjevanja zahtev IT ekipe in zahtev zaposlenih.
Analitiki so zaskrbljeni, da se za nekatera podjetja, ki se borijo proti inovacijam, ta vrzel lahko še poveča. Napovedujejo, da tehnološka rast signalizira na spremembe na poslovnem področju. Ugotovitve raziskave Juniper kažejo, da bo število pametnih telefonov in tablic v lasti zaposlenih do leta 2018 doseglo eno milijardo. Poleg tega pa bo, po napovedih tehnološke raziskave Gartner, svetovna poraba na IT področju v letu 2014 dosegla 3,8 bilijona (v primerjavi s prejšnjih letom je ta znesek višji za 3,1 odstotke), pri čemer so ravno tablice gonilo rasti na trgu tehnoloških naprav. Če podjetja ne bodo sprejele ukrepov za uvedbo mobilnih naprav v njihovih organizacijah, obstaja tveganje, da bodo ogrozile lastno konkurenčnost v industriji in izgubo nadzora, saj si zaposleni prizadevajo prevzeti izbiro naprav v svoje roke.
Kako se lahko podjetja odzovejo?
»Če podrobneje pogledamo področje tablic, lahko v zadnjih letih vidimo opazno rast priljubljenosti med potrošniki, prodaja pa naj bi se letos še povečala za kar 53 odstotkov,« pravi Juraga in dodaja, da medtem ko so nekatera podjetja že uvedla tablice v njihovo delovno okolje, se mnoga borijo s poslovnimi zahtevami IT podjetij za tovrsten način izvajanja. Kritični del je razumevanje in realno dokazovanje, kako se tablice prilegajo poslovnemu okolju. Mobilna modela CYOD in BYOD sta odlična za povezovanje, zlasti z uvedbo nove kategorije tablic, ki potrošniške potrebe združijo skupaj s poslovnimi. Te naprave so zasnovane za povezovanje v poslovnih okoljih - združujejo raven učinkovitosti, dizajna ter odzivnosti, ki si jo potrošniki želijo, med tem ko IT oddelkom ponujajo dodatne varnostne možnosti ter možnost integracije v obstoječih poslovnih okoljih s popolno združljivostjo z obstoječimi aplikacijami tako Windows-a kot tudi Microsoft Office-a. Poleg tega pa nedavno povečanje mobilnih aplikacij znotraj podjetij, njihova enostavna uporaba in tudi priložnosti za mobilnost pomenijo, da lahko prehod na poslovne tablice postane zelo koristna izbira za organizacije.
Orodja za uspešnost
Omejitve pri delu ustvarjajo nezadovoljstvo zaposlenih, ki so navajeni na drugačno in bolj prilagodljivo tehnologijo v svojem zasebnem življenju. S tehnološkimi inovacijami pa bodo pričakovanja in zahteve zaposlenih le še naraščala, zato bodo podjetja, ki se ne bodo odzvala na vrzel inovacij vedno bolj zaostajala. Vendar pa imajo podjetja, ki sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo modela poslovne mobilnosti in sprejmejo izzive sprememb, večjo verjetnost uspeha. Poleg tega pa so takšna podjetja opredeljena kot sodobni delodajalec, ki podpira večjo produktivnost ter se zavzema za konkurenčno poslovanje. Poslovne tablice so v privilegiranem položaju, saj lahko pomagajo premostiti inovacijsko vrzel, in so, iz tega razloga, lahko priznane kot legitimno poslovno orodje, posebej z uvedbo nove kategorije naprav, ki obsegajo tako potrošniške kot tudi komercialne sektorje.
