Poleg pregledovanja trgovcev s tehničnimi izdelki pa BSA sodeluje tudi s Tržnim inšpektoratom RS (TIRS), ki opravlja redna letna preverjanja uporabe programske opreme v podjetjih. V svojem poročilu za leto 2012 je TIRS ugotovil nezakonito uporabo vsaj enega računalniškega programa pri kar 42 odstotkih pregledanih subjektih. Globalna raziskava piratstva programske opreme za leto 2011 (2011 Global Software Piracy Study) raziskovalne hiše IDC pa kaže, da je bila v Sloveniji ob zadnjem merjenju stopnja piratstva programske opreme 46-odstotna, tržna vrednost nelegalne programske opreme pa je znašala 37 milijonov evrov.
Uporaba nelegalne programske opreme prinaša številna tehnična in varnostna tveganja, poleg tega pa tvegajo podjetja z uporabo tovrstne programske opreme tudi svoj ugled. V zadnjih študijah, kot je IDC-jeva Nevarni svet ponarejene in piratske programske opreme (The Dangerous World of Counterfeit and Pirated Software), so nevarnosti uporabe piratske programske opreme jasno prikazane. Z uporabo piratske programske opreme je ogrožena varnost uporabnikov, predvsem zaradi pogosto vsebovane škodljive in vohunske programske opreme. Ena izmed ključnih ugotovitev omenjene študije je, da 78 odstotkov piratske programske opreme, ki si jo uporabniki prenesejo s spleta, vsebuje vohunsko programsko opremo.
Poleg izvajanja programa skrivnih nakupov ter dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja glede uporabe legalne programske opreme BSA s pravnimi ukrepi ščiti avtorske pravice svojih članov. Glede na slovensko zakonodajo so tisti, ki kršijo avtorske pravice ponudnikov programske opreme, kazensko preganjani ter so lahko predmet visokih denarnih kazni in celo do 8-letne zaporne kazni. »Stopnja piratstva programske opreme v Sloveniji že dlje časa vztraja na enaki ravni – 46 oziroma 47 odstotkov –, zato bo treba v ozaveščanje in izobraževanje vložiti še več truda. Poleg tega pa je treba učinkovito izvajati zakone in kaznovati kršitelje, da se zaščitijo avtorske pravice ponudnikov programske opreme,« je poudaril Rok Koren, zunanji pravni svetovalec BSA v Sloveniji.
V zadnjih dveh letih in pol je BSA v Sloveniji sklenila 20 izvensodnih poravnav. Nedavni primeri, kakršna sta primera podjetja Menart iz Slovenskih Konjic, s katerim je bila sklenjena poravnava v višini 30.000 evrov, kar predstavlja najvišjo izvensodno poravnavo zaradi uporabe nelegalne programske opreme pri nas, ter ljubljansko podjetje Sosed – računalniška enota, proti kateremu je bil zaradi prodaje in nameščanja nelegalne programske opreme na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložen obtožni predlog, dokazujeta, da bo BSA tudi v prihodnje ščitila avtorske pravice svojih članov, v kolikor bodo kršene.
