Medtem ko si omenjena poslovna segmenta delita to podobnost, se njuna naravnanost do varnostne tehnologije razlikuje: v segmentu e-poslovanja oz. spletne trgovine na drobno je le 53 % vprašanih navedlo, da si »na vsak način prizadevajo za vzdrževanje posodobljenih ukrepov proti goljufijam«, kar je 10 % manj od celotnega svetovnega povprečja. Ker celoten poslovni model spletnih trgovcev temelji na obdelavi plačila, lahko odpor proti vlaganju v ukrepe za boj proti goljufijam povzroči poslovne izgube v primeru varnostnega pripetljaja.
Ponudniki v segmentu finančnih storitev so ubrali bolj pozitiven in proaktiven pristop k varovanju finančnih podatkov: 64 % teh organizacij je navedlo, da si »na vsak način prizadevajo za vzdrževanje posodobljenih ukrepov proti goljufijam«. Poleg tega je 52 % ponudnikov finančnih storitev izrazilo željo po izvajanju novih tehnologij za zaščito finančnih transakcij, v primerjavi s 46 % v segmentu e-poslovanja oz. spletni trgovini na drobno.
Po prestreženih informacijah
Raziskava Kaspersky Laba je raziskala tudi ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, da bi z njimi zaščitila svoje stranke, po tem, ko so doživela pripetljaj z izgubo večje količine podatkov. Kljub različnemu odnosu so, tako organizacije z e-poslovanjem oz. spletno maloprodajo kot tudi ponudniki finančnih storitev, sprejeli podobne ukrepe za izvajanje dodatne zaščite. Najpogostejši ukrep je bil »zagotavljanje varnih povezav za potrošniške transakcije,« ki ga je izvedlo 88 % ponudnikov finančnih storitev in 78 % podjetij z e-poslovanjem oz. spletnih trgovcev na drobno. Ponudniki finančnih storitev so bolj osredotočeni na predlaganje specializiranih rešitev za mobilne naprave (75 %), kot so na to osredotočene organizacije z e-poslovanjem oz. spletni trgovci na drobno (56 %).
Na splošno je bilo med ukrepi, ki so jih ponudniki finančnih storitev in podjetja z e-poslovanjem oz. spletni trgovci na drobno prejeli po prestreženih podatkih, najmanj pogosto nudenje brezplačne ali znižane programske opreme premium internetne zaščite svojim strankam. Zdi se, da sta oba sektorja bolj pripravljena vlagati v zagotavljanje varnosti lastnih sistemov, kot pa zagotavljanje varnosti sistemov svojih potrošnikov.
Nazadnje, kljub relativno visokim stopnjam nameščanja programske opreme za specializirano varovanje pred goljufijami za končne uporabnike, ki sledi prestreženim podatkom – 71 % za finančne storitve in 62 % za e-poslovanje oz. spletne trgovce na drobno, je potrebno omeniti drugo plat teh vrednosti. Te namreč kažejo, da približno tretjina podjetij v obeh sektorjih še vedno ne investira v programsko opremo za finančno varnost, tudi po tem, ko so jim finančne informacije ukradene v pripetljaju prestreženih podatkov.
Priporočila
Raziskava varnosti med panogami kaže, da so podjetja, ki so specializirana za zbiranje in obdelavo plačilnih podatkov, aktivne tarče napadov kibernetskih kriminalcev. Raziskava Kaspersky Laba dokazuje veliko verjetnost, da ta podjetja izgubijo plačilne podatke zaradi njihovega prestrezanja. Namesto odzivanja na napad, Kaspersky Lab podjetjem svetuje, da so proaktivna pri varovanju svojih IT omrežij, kot tudi zagotavljanja varnosti plačilnih sistemov s specializirano zaščito.
Podjetja bi morala uporabljati celovito varnostno rešitev, kot je na primer Kaspersky Endpoint Security for Business, ki pomaga zaščititi celotno omrežje pred napadi zlonamerne programske opreme, ribarjenjem in drugimi kibernetskimi grožnjami ter hkrati omogoča IT upravljavcem priročno enotno upravljavsko konzolo, ki zagotavlja vidnost in omogoča nadzor nad varnostjo njihovega omrežja. Finančne institucije prav tako potrebujejo specializirane rešitve, kot je na primer Kaspersky Fraud Prevention. Ta zagotavlja zaščito končnih uporabnikov, vključno z njihovimi mobilnimi napravami in vključuje komplet za razvoj programske opreme (SDK) za krepitev varnosti mobilnih bančnih aplikacij. Platforma za preprečevanje goljufij zajema tudi Kaspersky Labove storitve za spremljanje podatkov o nevarnostih na spletu, ki pomagajo dvigniti raven znanja bančnih uslužbencev o kibernetskih grožnjah.
