Pobuda o grafenu bo namenjena raziskovanju in izkoriščanju edinstvenih lastnosti tega revolucionarnega materiala na osnovi ogljika. Grafen ima namreč izjemno kombinacijo fizikalnih in kemijskih lastnosti: gre za izredno tanek material, ki prevaja električni tok veliko bolje od bakra, je 100 do 300-krat močnejši od jekla in ima edinstvene optične lastnosti. Evropski znanstveniki so omogočili uporabo grafena leta 2004 in ta snov naj bi postala čudežni material 21. stoletja, kot so bile plastične mase v 20. stoletju. To vključuje tudi nadomestitev silicija z grafenom v izdelkih informacijske in komunikacijske tehnologije.
V okviru projekta o človeških možganih bo ustanovljeno največje eksperimentalno središče na svetu za razvoj najpodrobnejšega modela možganov. S tem modelom bo mogoče raziskati delovanje človeških možganov in posledično razviti prilagojeno zdravljenje za nevrološke in njim sorodne bolezni. Te raziskave bodo znanstvena in tehnična podlaga za napredek v medicini, ki bi lahko bistveno izboljšal kakovost življenja milijonov Evropejcev.
Evropska komisija bo v okviru svojih programov financiranja raziskav in inovacij deset let podpirala projekta o grafenu in človeških možganih kot vodilni pobudi na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij. Sredstva za vzdržno financiranje projektov se bodo ves čas njunega trajanja zagotavljala iz okvirnih programov EU za raziskave, predvsem iz programa Obzorje 2020 (program za obdobje 2014–2020), o katerem trenutno potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in na Svetu.
Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je dejala: „Da bi se Evropa uveljavila kot velesila na področju znanja, si je treba zamisliti nepredstavljivo in izkoristiti najboljše zamisli. Ta večmilijardni natečaj nagrajuje domače znanstvene preboje in dokazuje, da z ambicioznimi ukrepi lahko razvijemo najboljše raziskave v Evropi. Da se ohrani konkurenčnost Evrope in da Evropa ostane območje znanstvene odličnosti, se morajo vlade EU v prihodnjih tednih dogovoriti o ambicioznem proračunu programa Obzorje 2020.“
Vodja pobude o grafenu je profesor Jari Kinaret z univerze Chalmers na Švedskem. Pobuda vključuje več kot 100 raziskovalnih skupin s 136 glavnimi raziskovalci, med katerimi so tudi štirje nobelovci. Projekt o človeških možganih vključuje znanstvenike iz 87 institucij, vodi pa ga profesor Henry Markram s švicarske zvezne šole za tehnične vede iz Lozane (École Polytechnique Fédérale de Lausanne).
Računalništvu in znanosti bo v prihodnosti dajalo zagon sodelovanje. Program vodilnih pobud na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij predstavlja vodilna prizadevanja na svetovni ravni za vključitev v to gibanje. Tekmovanje vodilnih pobud je namreč spodbudilo sodelovanje v večjem obsegu in daljšem obdobju. Zaradi desetletnega obdobja financiranja namesto običajnega dve- do štiriletnega in ogromne finančne spodbude se je znanstvena raven projektnih predlogov zelo dvignila, kar bo Evropi dolgoročno prineslo večje koristi, med drugim z novimi tehnologijami in hitrejšimi inovacijami.
