Podjetja, domača in tuja, že vrsto let agresivno sporočajo, da je edini razlog obstoja podjetja ustvarjanje dobička. Kar v teoriji ni popolnoma res, saj so še drugi razlogi. Res pa je, da je ustvarjanje dobička najpomembnejši. Drugi, kot je družbena odgovornost podjetij, pa postajajo vedno manj pomembni oziroma se jih podjetja spomnijo le, ko jim koristijo. Občutek imamo tudi, morda je to posledica krize in splošnega nezadovoljstva ali dejstev, da podjetja vse bolj upoštevajo napotke vladarjem Firenčana Niccola Machiavellija iz 16. stoletja. »Ključna je učinkovitost (in ne moralnost) metod, cilj pa opravičuje sredstva.« Cilj je dobiček, torej je dovoljeno izkoriščanje delavcev tu in po svetu, ločevanje trgov posameznih držav in neznanje potrošnikov, da je razlika med proizvodno in prodajno ceno, čim višja? Marsikateri »kapitalist« se bo s tem seveda strinjal, javno pa tega ne bo nikoli potrdil.

Pred leti smo se spraševali, koliko lokalna predstavništva globalnih podjetij pri nas namenijo na primer za šport ali kulturo. Malo ali pa celo nič. Stanje se ni dosti spremenilo. Če pa pogledamo prek južne meje, bomo hitro opazili športnika, na dresu katerega se ponosno sveti logotip dvočrkovnega imena svetovno znanega podjetja. Namenoma ne operiramo z imeni podjetij, da se ne bo spet katero razburjalo, da jih nismo vprašali, koliko dajo, ker dajo. A »nežno«, po našem vedenju? Vprašamo se lahko, ali sploh potrebujemo nekatera lokalna predstavništva, saj ta ne dajo nobene dodane vrednosti na izdelek ali storitev. Se pa seveda pozna njihov strošek dela v ceni izdelka. Ker je Slovenija majhen in temu primerno (ne)zanimiv trg, imajo lokalna predstavništva še regijsko predstavništvo in tam sedeče šefe in podšefe, ki spet višajo ceno izdelka, ne da bi ustvarjali dodano vrednost. Ali ne bi bilo potem popolnoma vseeno, če bi lokalni trgovci namesto pri domačih distributerjih kupovali izdelke bodisi neposredno od izdelovalca (če ta to seveda dovoli) bodisi pri večjih tujih distributerjih. Cene izdelka bi bile lahko tako primerljive s cenami severno od naših meja. Naj nas zato peče vest, ker vse več Slovencev tehnične izdelke kupuje v tujini? Zagotovo ne!

Ali sploh obstaja kak tehten razlog, zakaj bi kupovali v domačih trgovinah in plačali več? Po našem mnenju ne oziroma vsaj ne več. Običajna razloga sta bila garancija oziroma servis in lokalizacija, vključno s slovenskimi navodili. Z garancijo si večina kupcev, ki kupuje v tujini, ne belih glav oziroma, če že, potem poiščejo garancijo, ki velja po vsej Evropi. Lokalizacija pa je pomembna le pri nekaterih izdelkih, pa še pri njih se večina kupcev znajde in reši težave po svoje. Slovenskih navodil pa večinoma nihče ne bere. Največkrat zato, ker so grozljive kakovosti. Sicer pa, ko se pojavi resen zaplet z napravo, je odgovore moč najti le v spletu, v našem ali pa v kakšnem tujem jeziku.