Po drugi strani pa se z vključitvijo določb v zvezi s kopiranjem potne listine ščiti potna listina pred morebitnimi zlorabami in še naprej ohranja njena verodostojnost, ki jo je dosegla v svetu.

Poglavitne rešitve

1. Ob izgubi, pogrešitvi ali kraji potne listine bo moral državljan pogrešitev naznaniti upravni enoti ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Pogrešane, izgubljene ali ukradene potne listine pa mu ne bo več treba preklicati v Uradnem listu Republike Slovenije. Tako se bodo zmanjšali stroški v višini 8,35 EUR, kot mora sedaj plačati za preklic, prihranjen pa bo tudi čas za pridobitev nove potne listine, če se bo zanjo odločil, saj mu ne bo treba več čakati na objavo preklica prejšnje potne listine v Uradnem listu Republike Slovenije. Zaradi odprave preklica pa predlog zakona daje podlago za vzpostavitev javno dostopnega dela evidence o pogrešanih, ukradenih oziroma izgubljenih potnih listinah na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo, na katerih bodo objavljeni podatki o serijski številki, datumu izdaje, datumu veljavnosti in datumu naznanitve kraje, izgube oziroma pogrešitve potne listine, ne pa tudi osebni podatki o imetniku take potne listine.

2. Veljavni zakon ne vsebuje izrecnih določil o kopiranju potne listine, zato so se v praksi pojavljale različne razlage, ki pa pri varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin, med katere spada tudi pravica do varstva osebnih podatkov, niso zaželene. Predlog zakona zato na predlog Informacijskega pooblaščenca vključuje jasna določila o kopiranju potne listine, po katerih je upravljavcem zbirk osebnih podatkov prepovedano kakršno koli kopiranje potnih listin, razen v primerih, določenih z zakonom. Tako lahko potne listine kopirajo notarji, banke, hranilnice, izdajatelji kreditnih kartic in druge finančne institucije, ki so pod nadzorom Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. Kopiranje potne listine je dovoljeno tudi, ko lahko državljan (pri uveljavljanju pravic v pravnem prometu) s to kopijo dokazuje svoje državljanstvo. Kopije potnih listin je prepovedano hraniti v elektronski obliki, prav tako pa je prepovedano kopiranje s pomočjo elektronskih sredstev, ki lahko fotografijo zapišejo v elektronski obliki. Ob kopiranju je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da kopija ne bo uporabna za druge namene (kot npr. »Ta kopija je bila ustvarjena za namen …«).

3. Odpravi administrativnih ovir je namenjena tudi podrobnejša ureditev vročanja potnih listin, ki se izdajajo otrokom, saj so se v praksi ravno pri vročitvi teh dokumentov pojavljale težave, povezane z naslavljanjem pošiljke s potno listino, ki se je vročala po pošti, in s samim vročanjem zakonitemu zastopniku otroka. Potna listina za državljana, mlajšega od 15 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, se bo po novem lahko vročila zakonitemu zastopniku, ki je vložil vlogo za njeno izdajo, ali drugemu zakonitemu zastopniku, če je tako navedel zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge. Potna listina pa se bo lahko vročila državljanu, staremu 15 let in več, če temu ni nasprotoval zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge za njeno izdajo. Pisemska pošiljka s potno listino je naslovljena na osebo, ki ji bo vročena potna listina (imetnik potne listine oziroma zakoniti zastopnik otroka, mlajšega od 15 let, izjemoma pa je naslovnik pošiljke zakoniti zastopnik tudi, če je otrok starejši od 15 let, če se je tako odločil ob vložitvi vloge). Seveda se bo lahko potna listina ob predložitvi pooblastila ali izjave pooblaščenca o obstoju pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vročila tudi pooblaščencu.