Winamp sta leta 1997 spisala Justin Frankel in Dmitry Boldyrev, ki sta se spoznala med študijem na Univerzi v Utahu. Junija istega leta je izšla prva prava verzija (z zaporedno številko 1.x), ki je bila še povsem brezplačna (freeware) in je že imela klasični sivočrni grafični vmesnik. Januarja naslednje leto sta ustanovila podjetje Nullsoft, ki je tržilo Winamp, ki je vmes postal plačljiv (shareware). To so bili časi, ko smo skladbe z interneta prenašali po Napsterju; toliko je že star Winamp.

Največji uspeh je Winamp doživel leta 1998 z verzijo Winamp 2.x, ki je do leta 2000 nabrala več kot 25 milijonov registracij. Tretja inačica je napravila korenit rez s preteklostjo, saj na njej niso delovale nobene stare prilagoditve, preobleke ali razširitve, uporabniki pa so se pritoževali, da je zaradi nove kode pretirano požrešna. Zato se je razvoj novih verzij drevesa 2.x nadaljeval vse do izida Winampa 5 (štirice ni bilo nikoli). Winamp 5.6 je zadnja verzija, ki jo je Winamp dosegel.

AOL je že leta 1999 za 80 milijonov dolarjev kupil Nullsoft. To je bil tudi začetek konca, ki je bil sicer tedaj še več kot desetletje oddaljen; h končnemu slovesu je Winampu pomagala čedalje večja razširjenost aplikacij za streaming, prek katerih se večidel predvajajo večpredstavnostne vsebine danes. AOL ni bil nikoli povsem prepričan, kaj bi z Winampu počel - njihov blog je več kot leto dni brez novih vsein - in čeprav je že iz ineracije Winamp prinašal nekaj denarja vse do konca, to ni bilo veliko niti dovolj. Nekdanji zaposleni pravijo, da okrog šest milijonov dolarjev letno. AOL je zadnje mesece poizkušal prodati Winamp, a kupca ni našel.

Večji del krivde leži na vodstvu, ki v zadnjih desetih letih v Winamp ni prineslo nič novega, prodati pa ga ni zmoglo. Ars Technica je lani preroško pogledala vzpon in padec Winampa ter napovedala njegovo bližajočo se smrt. Škoda.

vir: SloTech