Pet držav članic Evropske unije se je v BSA-jevi študiji Global Cloud Scorecard uvrstilo med najboljših 10 držav na svetu, kar se tiče uvajanja politik in uredb, ki spodbujajo računalništvo v oblaku. A nove politike oziroma restriktivne interpretacije obstoječih politik, ki lahko preprečijo čezmejni tok podatkov ali ustvarijo pristranskost za domače ponudnike storitev v oblaku v primerjavi s tujimi tekmeci, lahko vodilne položaje teh držav EU pomembno oslabijo.
Študija BSA Global Cloud Scorecard ugotavlja, da politike EU povečujejo svetovni mozaik nasprotujočih si zakonov in uredb, ki ogrožajo rast svetovnega integriranega trga računalništva v oblaku. Študija poudarja, da morajo vlade po celem svetu – vključno z EU in njenimi članicami – bolje uskladiti svoje politike, ki spodbujajo rast svetovnega integriranega trga računalništva v oblaku.
BSA-jev prvi tovrstni pregled vključuje 24 držav, ki predstavljajo 80 odstotkov svetovnega trga informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter določa sedem kazalcev, in sicer zasebnost podatkov, kibernetska varnost, kibernetski kriminal, intelektualna lastnina, tehnološka interoperabilnost in harmonizacija zakonodaje, prosta trgovina ter IT-infrastruktura. Nemčija se je na seznamu uvrstila na tretje mesto, Francija zaseda peto, Italija šesto, Velika Britanija sedmo ter Španija deveto mesto. Na 11. mesto se je med preučevanimi 24 državami uvrstila Poljska.
Druge ključne ugotovitve raziskave:
• Med razvitimi gospodarstvi in državami v razvoju obstaja ostra ločnica v pripravljenosti na računalništvo v oblaku. Japonska, ZDA in EU so uvedle solidne pravne in regulativne temelje, ki podpirajo rast računalništva v oblaku, medtem ko morajo države v razvoju, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, storiti še veliko na področju integracije le-teh v svetovni trg računalništva v oblaku.
• Najbolj presenetljivi izsledki raziskave so, da se nekatere uspešne države ograjujejo z zakoni in politikami, ki so v nasprotju z drugimi državami. Na primer, ureditev zaščite podatkov, ki jo je predlagala Evropska unija, bi lahko oslabila potencialni obseg in ekonomski vpliv računalništva v oblaku.
• Nemčija predstavlja eno izmed najboljših svetovnih lokacij za izvajanje storitev računalništva v oblaku. Vseeno pa pretirano omejevalne interpretacije nemških zakonov grozijo s slabitvijo duha teh istih zakonov. Na primer, uvajanje geografskih omejitev glede podatkov, ki ni podprto v zakonu niti ni potrebno za zaščito določenih kategorij podatkov in ki se izvajajo v Nemčiji, lahko oslabi njihov potencial za uspeh v oblaku.
• Kar se tiče uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v javnem sektorju je strategija G-Cloud Velike Britanije najbolj dovršena politika računalništva v oblaku v Evropi in sprejema pristop »javni oblak najprej« za javna naročila.
• Poljska IKT-infrastruktura in širokopasovni dostop sta še vedno precej omejena, upoštevajoč njihov napredek na drugih področjih, kot so zasebnost, elektronsko podpisovanje, elektronska trgovina in kiberkriminal. Pomembne izboljšave bodo potrebne na področju širokopasovnega dostopa, da bo lahko imela Poljska korist od prednosti rastočega trga računalništva v oblaku.
