Raziskava z naslovom Povezava med piratsko programsko opremo in spletnimi vdori je prav tako razkrila, da se 60 odstotkov anketiranih domačih uporabnikov pri okuženi programski opremi najbolj boji izgube podatkov, datotek ali osebnih podatkov. Temu sledijo nedovoljene spletne transakcije (51 odstotkov) ter kraja uporabniških računov za e-pošto in družabna omrežja ter bančnih računov (50 odstotkov). Kljub temu 43 odstotkov anketirancev ne namešča varnostnih posodobitev, s čimer njihovi računalniki ostajajo ranljivi za napade spletnih kriminalcev.

Vladni uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi vpliva spletnih groženj na države. Glede na raziskavo so državni uradniki najbolj zaskrbljeni zaradi izgube poslovnih skrivnosti ali konkurenčnih informacij (59 odstotkov), nepooblaščenega dostopa do zaupnih državnih podatkov (55 odstotkov) ter posledic spletnih napadov na ključno infrastrukturo (55 odstotkov). Ocenjuje se, da bi lahko države morale nameniti več kot 50 milijard dolarjev za odpravljanje težav, povezanih z zlonamernimi programi v piratski programski opremi.

»Spletni kriminalci imajo koristi od vsake varnostne pomanjkljivosti, ki jo odkrijejo, za vse ostale pa ima to uničujoče finančne posledice,« je dejal David Finn, izvršni direktor in namestnik vodje pravne službe v Microsoftovem Središču za boj proti spletnemu kriminalu. »V želji po zaslužku so našli nove načine, kako vdreti v računalniška omrežja, tako da lahko dobijo, kar želijo: vašo identiteto, vaša gesla in vaš denar. Zato smo v Microsoftovem Središču za boj proti spletnemu kriminalu osredotočeni na to, da ustavimo ta škodljiva dejanja ter zavarujemo osebne in finančne podatke, hkrati pa zmanjšamo finančno spodbudo za storilce kaznivih dejanj.«

Raziskava je bila predstavljena v okviru Microsoftove akcije Play It Safe, globalne pobude, s katero želi podjetje izboljšati zavedanje o povezavi med zlonamerno programsko opremo in piratstvom.

Ugotovitve raziskave so med drugim tudi:
• skoraj dve tretjini izgub podjetij (315 milijard dolarjev) bosta posledica aktivnosti organiziranega kriminala;
• skoraj 20 odstotkov piratske programske opreme v podjetjih namestijo zaposleni;
• 28 odstotkov sodelujočih podjetij je poročalo o varnostnih vdorih, ki so povzročili izpade omrežja, računalnikov ali dostopa do spleta in do katerih pride vsakih nekaj mesecev ali bolj pogosto. V 65 odstotkih teh izpadov je bila del težav zlonamerna programska oprema na računalniku končnega uporabnika.

»Uporaba piratske programske opreme je kot hoja po minskem polju: ne veste, kdaj boste stopili na mino, ampak če se vam to zgodi, ima lahko zelo hude posledice,« je dejal John Gantz, vodja raziskovalcev pri podjetju IDC. »Finančne nevarnosti so velike in možne izgube lahko pustijo prej dobičkonosno podjetje na majavih nogah. Nakup legalne programske opreme je na dolgi rok cenejši – lahko si namreč prepričan, da ne boš deležen 'dodatkov' v obliki zlonamerne programske opreme.«

Univerza NUS je izvedla forenzične analize 203 novih računalnikov s piratsko programsko opremo in odkrila, da je bilo kar 61 odstotkov teh računalnikov vnaprej okuženih s trojanskimi virusi, črvi, virusi, orodji za vdiranje, skritimi programi rootkit in oglaševalskimi programi. Ti računalniki, kupljeni pri prodajalcih in v računalniških trgovinah na enajstih trgih, so vsebovali več kot 100 ločenih groženj.

»Zelo zaskrbljujoče je, da so popolnoma novi računalniki zaradi uporabe piratske programske opreme že okuženi z zlonamernimi programi. Uporabniki in podjetja so tako zelo izpostavljeni vdorom,« je dejal profesor Biplab Sikdar z oddelka za elektrotehniko in računalništvo na Nacionalni univerzi v Singapurju. »Forenzični testi univerze jasno kažejo, kako spletni kriminalci nezaščiteno dobavno verigo piratske programske opreme vse bolj uporabljajo za širjenje zlonamernih programov, ki predstavljajo resno grožnjo varnosti računalnikov. Priporočamo samo uporabo originalne programske opreme za varnost na spletu.«

Globalna raziskava je zajela 1700 domačih uporabnikov, informatikov, direktorjev informatike in vladnih uradnikov iz Brazilije, Kitajske, Francije, Nemčije, Indije, Indonezije, Japonske, Mehike, Poljske, Rusije, Singapurja, Ukrajine, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Analizirali so 203 računalnike iz Brazilije, Kitajske, Indije, Indonezije, Mehike, Rusije, Južne Koreje, Tajske, Turčije, Ukrajine in Združenih držav Amerike. Letošnja raziskava je razširitev raziskave, ki jo je IDC izvedel leta 2013 pod naslovom Nevarni svet ponarejene in piratske programske opreme ter se od letošnje razlikuje po raziskavi odnosa vladnih uradnikov ter analizi novih trgov. Nova raziskava tudi opozarja na gospodarsko povezavo s spletnimi kriminalci.

Ne glede na to, ali gre za individualnega uporabnika, malo ali veliko podjetje oziroma celo vladno ustanovo, Microsoft vedno priporoča nakup novih računalnikov iz uglednih virov, saj to zagotavlja, da bo kupec prejel originalno programsko opremo. Microsoft si prizadeva svoje stranke zaščititi pred prenosom ali nakupom neoriginalne programske opreme, ki žrtve izpostavlja zlonamerni programski opremi, kar lahko pripelje do kraje identitete, izgube podatkov in izpadov sistemov. Microsoft stranke vabi, naj obiščejo stran http://www.microsoft.com/security, kjer lahko dobijo več informacij o zlonamerni programski opremi in o tem, kako lahko zagotovijo, da njihove naprave niso okužene. Če je zlonamerna programska oprema že prisotna, stran ponuja orodja za odpravo okužbe.

Več informacij o IDC-jevi raziskavi je dostopnih na Microsoftovi spletni strani akcije Play It Safe (http://www.play-it-safe.net), in na strani enote za boj proti spletnemu kriminalu (http://www.microsoft.com/en-us/news/presskits/dcu/default.aspx).