Pošiljatelji tovrstnih ponudb prihajajo pretežno iz Nigerije, Toga, Gane, Sierra Leone, Slonokoščene obale, v zadnjem času pa tudi iz nam bližnjih držav, kot so Kanada, Tajska in Filipini. Sami sebe pogosto imenujejo z visokimi nazivi (npr. doktor, inženir) oz. se predstavljajo kot visoki vladni oz. nevladni funkcionarji (npr. ministrstva za finance, bank in podobnih ustanov). Naslovnike v svojih ponudbah prosijo za pomoč pri transferjih denarja v višini več milijonov dolarjev iz pošiljateljeve države preko Slovenije na različne račune v tujini. Obljubljena provizija znaša do 30 odstotkov zneska. Kot izvor premoženja ponudniki najpogosteje navajajo dediščino, ki da so jo podedovali po nenadni smrti sorodnika. Nekateri pa se sklicujejo na naravne katastrofe in vojne, da bi tako potrdili avtentičnost ponudbe.

Poleg tega v Sloveniji v zadnjem času opažamo tudi, da se je povečalo število tovrstnih goljufij pri občanih, ki svoje osebne avtomobile prodajajo preko spleta. Prodajalec navadno prejme prijazno elektronsko pošto od domnevnega pripadnika ameriške vojske, ki je na misiji v Iraku. Pošiljatelj pravi, da je zainteresiran za nakup avtomobila v Sloveniji, a da ga zaradi oddaljenosti zdaj ne more prevzeti. Pošiljatelj nato prodajalcu v Sloveniji sporoči, da je s službovanjem v vojski zaslužil večjo količino denarja (več milijonov dolarjev), ki ga namerava prenesti v Slovenijo. Ko prodajalec vozila v Sloveniji pokaže interes, mu pošiljatelj pošlje še podatke o domnevnem diplomatu, ki naj bi denar preko Karitasa spravil v Slovenijo, slovenski prodajalec pa bi naj za to "uslugo" prejel provizijo v višini 3 %. Kasneje ta pošiljatelj prodajalcu v Sloveniji sporoči, da so se začele težave, in ga prosi, naj preko sistema Western Union v tujino nakaže določeno vsoto denarja (do več tisoč evrov). Ko prodajalec v Sloveniji to stori, domnevni kupec prekine kontakt. S tem so ta sredstva za slovenske državljane izgubljena.