Nedavno tega je Sony napovedal, da bo nehal prodajati nove 11-palčne zaslone OLED na Japonskem. Na ostalih trgih bo XEL-1 ostal naprodaj, a odločitev o predaji na domačem trgu daje slutiti, kaj si Sony misli o tehnologiji. Zaslone OLED proizvajalci napovedujejo že polno desetletje in vsakokrat je masovna uporaba že za vogalom. V primerjavi z LCD-ji imajo ti vrsto prednosti, kot so boljše kontrastno razmerje, ni potrebe po osvetlitvi zadaj, širši vidni kot, nižja poraba energije in brez popačenja barv pri gledanju pod velikim kotom. Zdi se, da bi torej zasloni OLED počasi morali prevzeti tržišče. Če dodamo še fleksibilno in celo upogljivost, se LCD-ji lahko skrijejo. Pa ni tako. Drugi udarec je Sony trgu OLED-zaslonov prizadejal z napovedjo, da bo znižal investicije v razvoj te tehnologije in denar preusmeril v razvoj PS3 in 3D. Zakaj?

Glavni problem XEL-1 je cena, saj stane krepko čez dva tisoč dolarjev. Sony je predvideval, da bodo pregrešno drage OLED-zaslone pokupili bogati izvršni direktorji, a ravni ob svitu nove tehnologije se je gospodarstvo začelo ohlajati. Za nameček pa so bili največji OLED-zasloni še vedno bistveno manjši od LCD-jev in plazemskih. Televizorja v velikosti 11 palcev ne bo gledal nihče, medtem ko je 27-palčni primerek še v razvojnem stadiju.

Naslednja tehnologija, ki odvrača pozornost, so 3D-filmi, ki so naenkrat posrkali ogromno sredstev in postali, še posebej po uspehu Avtarja, nova vroča zadeva, čemur se sedaj posvečajo inženirji.

To seveda ne pomeni, da je OLED mrtev. Daleč od tega, le njegov razvoj se bo nekoliko upočasnil. Začelo se bo z zasloni za telefone, sledili bodo prenosniki in namizni računalniki, ogromni zasloni za dnevno sobo bodo prišli na vrsto šele naposled. In tu ga je Sony polomil, saj je želel takoj zaigrati na velikem odru s tehnologijo, ki še ni bila nared.