Dokument, ki je namenjen oblikovalcem politik in izvajalcem, kot so javne agencije in skladi, vključuje priporočila razvojnih skupin za povečanje in izboljšanje učinkovitosti javnih sredstev za raziskave in razvoj ter izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Priporočila se nanašajo na področja, ki so pomembna za razvoj in prihodnost Slovenije.

Vlada je konec januarja letos na predlog Službe Vlade RS za razvoj ustanovila Svet za konkurenčnost, ki vključuje 10 razvojnih skupin. V razvojnih skupinah za življenje in zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije, materiale in nanotehnologije, okolje in gradbeništvo, energetiko in trajnostne vire energije, vozila, transport in logistiko, procesno tehnologijo, poslovno – finančno okolje, kreativne industrije ter za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij je sodelovalo prek 150 strokovnjakov iz gospodarstva ter visokošolske in znanstvene sfere, ki so oblikovali sektorske strategije na področju znanosti in tehnologije in iskali presečišča med področji, kjer v Sloveniji obstaja znanstvena odličnost in gospodarski potencial. Izhajali so iz ključnih izzivov razvite Evrope. To so globalizacija, družba izobilja, komunikacijska revolucija in tehnološki napredek nasploh, staranje prebivalstva in nenazadnje problematika energetike in podnebnih sprememb.

»Svet za konkurenčnost je zapolnil vrzel v organiziranosti prostora znanja v Sloveniji in vzpostavil dragoceno platformo za dialog v trikotniku gospodarstvo, raziskovalna sfera in država, razvojne skupine pa so postavile temelje za tehnološki preboj Slovenije«, je uvodoma poudaril minister za razvoj in predsednik Sveta za konkurenčnost dr. Žiga Turk ter dodal, da kljub opredeljenim razvojnim prioritetam do sedaj še nismo imeli konkretnih smernic, na podlagi katerih bi bolj ciljno usmerjali javna sredstva na najbolj dobičkonosna področja. »Večji del javnih sredstev želimo koncentrirati v tiste niše, ki so perspektivne, jih preusmeriti tja, kjer je dodana vrednost višja, kjer je vložek znanja večji ter je v izdelke in storitve vgrajene več ustvarjalnosti«, je pojasnil minister Turk.

Delo Sveta za konkurenčnost se že odraža v nekaterih že sprejetih politikah. Vlada je v začetku oktobra letos sprejela Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji 2008, ki v akcijskem načrtu za obdobje 2008-2010 odgovarja na priporočila Evropske komisije, da Slovenija oblikuje učinkovito strategijo na področju raziskav in inovacij in zagotovi njeno učinkovito izvajanje. V programu reform je med drugim tudi opredeljeno, da bo Slovenija do leta 2013 namenila skupaj 3% BDP za raziskave in razvoj, saj cilja do 2010 ne bo možno realno doseči, delež sredstev za terciarno izobraževanje (javnih in zasebnih) pa naj bi ciljno raven 2 % BDP dosegel v letu 2010.

Priporočila razvojnih skupin, opredeljena v skupnem dokumentu, ki ga je minister Turk predstavil na današnji okrogli mizi, predstavljajo tako odziv na izzive današnjega dne, upoštevajoč tako domači raziskovalni kot gospodarski potencial, prav tako pa predstavljajo vsebinsko podlago kam in kako dodatna sredstva usmeriti, da bomo dosegli cilj 3% BDP za raziskave in razvoj ter 2% BDP za terciarno izobraževanje. Poleg vsebinskih priporočil za usmerjanje sredstev na področje raziskav in razvoja so vključena tudi priporočila za izboljšanja poslovno-finančnega okolja, okolja za delovanje javnih razvojno-raziskovalnih ter visokošolskih institucij ter krepitve pomena kreativnih industrij kot pomembnega elementa povečevanja konkurenčnosti gospodarstva.

»Priporočila več kot 150 strokovnjakov iz gospodarstva, raziskovalnih in visokošolskih organizacij so podana, naloga Sveta za konkurenčnost in tudi politike pa je, da se do podanih priporočil opredeli in jih tudi čim prej začne izvajati. Gospodarski časi, ki so pred nami nas namreč priganjajo in odziv države mora biti hiter in tudi čim bolj učinkovit. Ne gre pozabiti, da imamo samo eno gospodarstvo in eno razvojno-raziskovalno sfero v Sloveniji in skrb za njihov razvoj je osnovni pogoj za prihodnji razvoj Slovenije«, je poudaril minister.

Priporočila razvojnih skupin so namenjena oblikovalcem politik, torej ministrstvom, in izvajalcem, kot so javne agencije in skladi. »Državna uprava mora postati partner podjetjem in raziskovalni – visokošolski sferi, saj je komunikacija med vsem deležniki in izvajanje podanih predlogov pogoj za napredek«, je za konec še poudaril minister Turk.