Kako se gospodarska in finančna kriza odraža v panogi telekomunikacij in kakšne so trenutne razmere?

Naša panoga je v zadnjih treh oziroma štirih letih močno občutila krizo. V drugih panogah, kot je denimo energetika, namreč ni prišlo do tako drastičnega upada investicij in pojava izredno močne konkurence z Daljnega vzhoda, predvsem s Kitajske in iz Koreje. Tako so danes med petimi vodilnimi podjetji tri z Daljnega vzhoda in v takšni situaciji se je izredno težko boriti.

Kako uspešen je pri tem Iskratel?

Skupina Iskratel je leto 2011 zaključila z dobičkom v višini nekaj več kot šest milijonov evrov, vendar smo iz glavne, to je telekomunikacijske dejavnosti, ustvarili izgubo. V primerjavi z letom 2010 smo jo sicer zmanjšali, tako da smo še vedno lahko zadovoljni z lanskim rezultatom, ki nam daje dobro osnovo za letos. Vendar se pogoji res zelo zaostrujejo in ob kitajski konkurenci ter pritisku na cene je potrebno izredno previdno izbrati, v katerih segmentih se Iskratel pojavlja na trgu in s kakšnimi cenami.

Kako pa uspete v Iskratelu držati korak s konkurenco?

Imamo izredno dobro prodajno mrežo predvsem na vzhodu, v Rusiji in ostalih državah bivše Sovjetske zveze. Eden od elementov, da držimo korak s konkurenco, pa so tudi vlaganja. Tako nismo bistveno zmanjšali vlaganj v razvoj, ki je na ravni približno 20 odstotkov vseh prihodkov. Tudi kritična masa razvojnega kadra in tehnično podpornega osebja se ni bistveno zmanjšala. Skušamo prestrukturirati del razvojnih virov. Širše sodelujemo tudi z univerzo in podjetji, ki imajo določene kompetence na razvoju aplikativne opreme in platform. Tako smo uspeli okrog lastnega razvoja ustvariti nek ekosistem zunanjih partnerjev, s katerimi že nekaj let uspešno sodelujemo.

Kakšno pa je slovensko okolje za investicije?

Okolje za investicije je v tem trenutku žal izjemno slabo, medtem ko je idej za zagon investicijskih ciklov veliko. Tudi naše podjetje in jaz osebno smo na različnih ministrstvih predstavili svoje zamisli, povsod pa so nas sprejeli z besedami, da so ti projekti zelo pomembni in da se bo vlada v prihodnjem obdobju opredelila do njih. Gre predvsem za zagotavljanje ustrezne širokopasovne infrastrukture v slovenskem prostoru. Ta bi omogočila hitre širokopasovne komunikacije, ki bi spodbudile tudi privatni sektor – mala in srednje velika podjetja. Gre za infrastrukturne projekte na področjih cestninjenja, uvajanja sodobnih komunikacij na železnicah (GSM-R projekt), pa tudi za storitve na področju e-upravljanja, e-zdravstva in e-šolstva. Skozi te projekte bi mobilizirali slovensko znanje oziroma slovenska podjetja, ki bi projekte v sodelovanju s tujimi partnerji vodila. Je pa moje mnenje, da na teh projektih ne bi smeli dovoliti, da jih peljejo partnerji iz tujine, ker je zadosti kritične mase, znanja in izkušenj, da jih vodimo iz domačih podjetij in ustanov.

Ali obstaja nevarnost, da bi ob slabših pogojih za investicije Iskratel svoj razvoj preselil drugam?

Ne, mi o tem ne razmišljamo. Povezujemo se z razvojnimi centri po vsem svetu. Dobro denimo sodelujemo tudi z globalnim podjetjem iz Indije, ki svoje proizvode razvija po naših specifikacijah in zahtevah.

Kakšen je tržni položaj Iskratela?

Na ruskem tržišču v nekaterih segmentih dosegamo celo do 25-odstotni tržni delež. Sicer pa se v svetovnem merilu naš delež giblje okrog dveh ali treh odstotkov. To je morda za nekoga zelo malo, ampak dejansko imamo nameščenih okrog 17 milijonov priključkov in ta baza je dobra osnova na nadaljnjo nadgradnjo, pa tudi dobra referenca.

Kako Iskratelu kaže v tem poslovnem letu?

V prvem četrtletju smo začeli slabše, kot smo načrtovali. Med razlogi so tudi volitve na našem najpomembnejšem trgu, kjer so z dogovori o investiranju počakali do konca volitev. Prvo četrtletje v telekomunikacijski industriji je sicer tudi tradicionalno bolj mirno, ker se načrti po različnih korporacijah, kjer smo prisotni s svojimi rešitvami in proizvodi, potrjujejo šele tekom leta. Podatki za drugo četrtletje nam že kažejo dvig prodaje in proizvodnje. Dejanski zagon in prehod na dinamični načrt ter malo nadenj pa se nam kaže v drugi polovici leta. V celem letu pričakujemo skoraj 100 milijonov evrov prihodkov, medtem ko je bil prvotni načrt 107 milijonov evrov.

Ali ob koncu leta pričakujete pozitiven rezultat?

Zagotovo se bomo na ravni skupine potrudili, da obdržimo pozitivni rezultat. Velik izziv pa je, da do pozitivnega operativnega rezultata pridemo v glavni dejavnosti, ki je usmerjena v telekomunikacijski sektor. Še vedno največ vlagamo v novo platformo za korporativne rešitve za podjetja, ki se ukvarjajo z energetiko in železnicami. Zaključujemo tudi proizvode in rešitve na širokopasovnem dostopu. Potem pa se bomo usmerili v to, da se podjetje preusmeri v rešitveno firmo s kompetenco, da je sposobna integrirati end-to-end rešitve tako v omrežju kot pri končnih kupcih.

Kako se je doslej izkazalo večinsko lastništvo zaposlenih?

Smo šele na začetku poti, občutek pa je pozitiven, saj število zaposlenih, ki so izkazali interes za vlaganje, izkazuje zaupanje v podjetje. Vsi seveda čakamo, da pride do prvega izplačila dividend, ki je v končni fazi tudi bistvo lastništva. Če nekaj vložiš, pričakuješ, da boš vložek oplemenitil, vendar pa velja, da podjetje zaradi izjemno močne konkurence na telekomunikacijskem trgu tudi potrebuje presežek sredstev, ki ga bo investiralo nazaj v razvoj.

Kakšna je bila odločitev glede delitve lanskega bilančnega dobička?

Ker je bil operativni rezultat iz glavne dejavnosti negativen, je skupščina odločila, da dobiček ostane nerazporejen. To pomeni, da bomo vsi skupaj malo bolj potrpežljivi ter bomo počakali, da dosežemo tudi pozitivno poslovanje iz glavne dejavnosti, potem bomo delili dobiček.

aNET preko STA