Ob uporabi sredstev EU so se razvijala in so zdaj v obliki odprte programske opreme na voljo orodja za časovno neomejeno ohranjanje elektronsko shranjenih podatkov, dostopanje do njih in njihovo razumevanje. Raziskovalni program EU pod imenom CASPAR (Cultural, Artistic and Scientific knowledge for Preservation, Access and Retrieval – znanje na področjih kulture, umetnosti in znanosti za ohranjanje, dostop in iskanje) je vključeval raziskovalce iz Češke republike, Francije, Grčije, Izraela, Italije in Združenega kraljestva. Ta prizadevanja dopolnjujejo pobude, kot je Europeana, evropska elektronska knjižnica. EU je v okviru programa Evropske komisije za financiranje raziskav (šesti okvirni program 2001–2006) prispevala 8,8 milijonov EUR od skupnih stroškov projekta, ki so znašali 15 milijonov EUR. Do zdaj je bilo veliko elektronskih podatkov, kot so uradni zapisi, muzejski arhivi in rezultati znanstvenih raziskav, neberljivih ali bi lahko bili izgubljeni, ker jih z novejšimi tehnologijami ni bilo mogoče prebrati ali jih sedanji uporabniki niso mogli razumeti. Izvajanje raziskav na področju IKT v korist evropskim državljanom in podjetjem je ključni del digitalne agende za Evropo, ki jo je Komisija sprejela maja 2010.

Digitalna tehnologija je korenito spremenila naš pristop k znanju in informacijam, zlasti na znanstvenih področjih, kot sta astronomija ali klimatologija, ki temeljita na kvantitativni analizi velike količine podatkov v dolgem časovnem obdobju. Na primer, dokazi o vplivu človekovih dejavnosti na globalno segrevanje se zdaj beležijo že več desetletij. Kljub razvoju tehnologij za beleženje podatkov, od luknjanih kartic in magnetnih trakov do računalništva v oblaku na velikih strežnikih, ostaja zmožnost dostopanja do informacij in njihovega razumevanja v prihodnosti ob upoštevanju razvijajočih se tehnologij ključnega pomena za znanstveni napredek.

Elektronsko se beležijo ogromne količine zelo raznolikih podatkov. Nekateri podatki so kot dokumenti – na primer, knjižnice hranijo tiskan dokument na polici, ljudje, ki ga bodo v prihodnosti vzeli s police, pa ga bodo lahko prebrali. Na digitalnem področju to pomeni, da lahko v prihodnosti odpremo datoteko, ki je bila napisana z urejevalnikom besedil, in jo natisnemo. Preostanek digitalnega sveta pa ni tak. Na primer, ni dovolj preprosto natisniti številk, ki jih posredujejo sateliti za opazovanje Zemlje – ljudje bi lahko prebrali številke, a jih ne bi mogli razumeti.

CASPAR obravnava zelo široko paleto vprašanj v zvezi z ohranjanjem vseh vrst elektronsko zabeleženih podatkov in glede njihove uporabe v prihodnosti. Podatke lahko opiše dovolj dobro, da se lahko številke v prihodnosti izluščijo, kar bi bilo enakovredno temu, da se natisnejo. Toda CASPAR tudi zagotavlja, da je številke in odnose med njimi mogoče razumeti in brez težav uporabiti s pomočjo katere koli programske opreme ter za kakršne koli raziskave, ki bi jih znanstveniki želeli izvesti v prihodnosti.

Te metode so bile uspešno preskušene z različnimi vrstami podatkov s področij znanosti, kulturne dediščine in sodobne uprizoritvene umetnosti.
Odprta programska oprema CASPAR je na voljo za brezplačen prenos in nadaljnji razvoj v komercialne aplikacije.