Delovni dokument OECD navaja, da naj bi bile investicije usmerjene v raziskave in razvoj, pospeševanje poslovne dinamike (npr. javna naročila) ter IKT infrastrukturo s poudarkom na t.i. zelenih tehnologijah. Javne investicije za premagovanje ekonomske krize naj ne bi bile usmerjene k pretirano kompleksnim investicijam, temveč se naj pospešijo in okrepijo tisti projekti, ki so že pripravljeni. Prav tako so ključnega pomena naložbe v usposabljanje in izobraževanje ter podjetništvo, uspeh pa bo zagotovljen le, če bo koordinacija dejavnosti mednarodna, tudi zaradi preprečevanja protekcionizma.
Na zasedanju je bil prikazan tudi empirični pregled protikriznih ukrepov držav OECD. Večina držav (25 od 30) je že sprejela ukrepe, vodilne po absolutni velikosti investicij pa so ZDA, Nemčija, Japonske, Koreja in Avstralija. Empirični pregled je tudi pokazal, da so cilji ukrepov usmerjeni predvsem v infrastrukturo, izobraževanje in zelene tehnologije (sanacija zgradb in inteligentni prevozni sistemi), še najmanj pa neposredno v raziskave in razvoj (RR). Vendar je primanjkljaj naložb v RR le navidezen, saj imajo nanj vsa tri prej našteta področja vpliv ali pa celo zahtevajo raziskave in razvoj. Udeleženci so posebej izpostavili, da mora naložbam v širokopasovno infrastrukturo nujno slediti razvoj široko uporabnih e-vsebin.
Slovenija ima v OECD status države pristopnice.
