V članku je zapisano, da se licence prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. »Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.«

Prodaja licenc je le ena od možnih načinov pridobitve licenc, stranka jih lahko tudi najame: tri leta traja najemna pogodba in ne pogodba o nakupu.

Ne drži, da se težave podjetij Microsofta ne tičejo. V članku je zapisano: »On namreč ni prodal licenc podjetjem, pač pa svojim certificiranim partnerjem. Microsoft je sklenil pogodbo z MCP-ji in sedaj hoče denar za plačilo licenc od njih. Plačilo licenc za programsko opremo, ki je bila prodana podjetjem, ki so bankrotirala.

Licence vedno pridobi stranka, ki jih ali kupi ali najame, seveda preko partnerja, ki pri stranki poleg dobave licenc skrbi za namestitev, nastavitev, vzdrževanje, izobraževanje uporabnikov… Ker licence pridobi stranka, partnerja ne moremo in ga ne terjamo za neplačilo. Po drugi strani ima stranka vedno možnost prekinitve pogodbe; v primeru najema licenc pa se ta samodejno prekine po nekaj neplačanih obrokih. Če najemno pogodbo stranka prekine, se s tem seveda prekine tudi njena obveznost plačevanja obrokov, hkrati pa preneha njena pravica do uporabe licenc.

»MCP podjetja se zato znajdejo stisnjena v kot. Klestijo stroške, odpuščajo, in - resno razmišljajo o prehodu na odprtokodno programsko opremo. Tudi država začne razmišljati o tem, da bi bilo bolje finančna sredstva zadržati v državi in jih ne prelivati v tujino. Odprta koda se zdi prava rešitev za nastale težave.

Glede na zgoraj napisano ne drži niti, da so partnerji stisnjeni v kot. Glede odprtokodnih rešitev pa je pomembno poudariti, da tudi te niso brezplačne, saj morajo stranke, če preidejo na OSS, prav tako imeti denar, da lahko plačajo storitve, ki so pogosto dražje kot so Microsoftove (http://blogs.zdnet.com/open-source/?p=3256). Cene licenc namreč po podatkih podjetja Gartner predstavljajo le 7 odstotkov stroškov naložb v informacijsko tehnologijo.

Vsekakor zanimivo razmišljanje McCarthya, ki lepo kaže obseg problema priklepanja na enega same ponudnika (ang. vendor lock-in).

Kot dokaz, da stranke z Microsoftovo opremo niso priklenjene na enega samega ponudnika samo podatek: več kot 80 tisoč odprtokodnih aplikacij odlično deluje na Windowsih, 30 tisoč jih je bilo napisanih izključno za Windows. Microsoft se zaveda, da niti na trgu niti v razvoju ni sam, in sodeluje s številnimi različnimi odprtokodnimi skupnostmi in drugimi IT ponudniki pri razvoju kvalitetnih rešitev za uporabnike.