Trenutno je za usklajevanje ključnih elementov interneta pristojna Organizacija za upravljanje sistema internetnih imen domen (ICANN), ki je zasebna ustanova s sedežem v ZDA. Komisija se strinja, da morajo biti za vsakodnevno upravljanje internetnih operacij še naprej pristojna zasebna podjetja, če so odgovorna in neodvisna. Komisija tudi meni, da je treba odločitve v zvezi z internetom, zlasti v zvezi z odprtostjo in varnostjo, sprejemati transparentno in odgovorno, saj zadevajo cel svet. ICANN trenutno deluje na podlagi sporazuma o skupnem projektu, sklenjenega z ameriškim ministrstvom za trgovino, ki preneha veljati 30. septembra 2009. Po mnenju Evropske komisije morajo prihodnji dogovori o upravljanju interneta odražati ključno vlogo, ki jo ima svetovno omrežje za vse države.

Evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding je dejala: „Internetna korporacija za določanje imen in številk se v svojem razvoju približuje zgodovinskemu prelomu. Ali bo postala popolnoma neodvisna organizacija, ki bo odgovorna svetovni internetni skupnosti? Evropejci to pričakujejo in mi si bomo za to prizadevali. Združene države pozivam, da pri doseganju tega cilja sodelujejo z Evropsko unijo.

Ker bo dvostranski sporazum o skupnem projektu med ICANN in ameriško vlado prenehal veljati septembra 2009, so na Komisiji danes menili, da naj se ta pobuda zasebnega sektorja nadaljuje, vendar pa mora delovati v skladu z jasnimi smernicami, ki bodo opredeljene v mednarodnem dialogu. Če bo ICANN npr. nadzorovala uvajanje prilagojenih domenskih imen (to pomeni, da se lahko pri spletni strani „.com“ nadomesti s „karkoli“), mora določiti jasne smernice in delovati odprto. EU tudi meni, da morajo prihodnji dogovori o upravljanju interneta spoštovati temeljna načela, zlasti človekove pravice in svobodo izražanja ter potrebo po ohranjanju stabilnosti in varnosti interneta.

Komisija predlagala, kako pri upravljanju interneta doseči večjo odprtost, transparentnost in vključenost. Glavni cilj je odgovornost, ki vključuje tako notranjo (organe za sprejemanje odločitev in splošno organizacijo ICANN) kot tudi zunanjo odgovornost (večstransko odgovornost, ki bi veljala za vse države sveta). To hkrati pomeni, da morajo imeti tisti, ki jih odločitve upravljalnih organov zadevajo, možnost, da vložijo pritožbo pri neodvisnem razsodišču. Komisija je tudi predlagala, da naj mrežo upravljajo zasebni organi na podlagi načel, ki so jih sprejeli javni organi, vendar brez poseganja vlad v vsakodnevne operacije.

Ameriška vlada je edini organ, ki je imel uraden vpogled v strategije in dejavnosti ICANN od njegove ustanovitve leta 1998. Ker bo sporazum o skupnem projektu prenehal veljati, Komisija meni, da mora ICANN postati odgovoren vsem, ne samo eni vladi, temveč svetovni internetni skupnosti.