Tako je na delavnici glede pravil za piškotke v organizaciji slovenskega informacijskega pooblaščenca in Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS poudarila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. V informacijskem pooblaščencu se sicer zavedajo, da nova pravila glede piškotkov pomenijo veliko spremembo za upravljalce spletnih strani, zato zaenkrat kljub zabeleženim kršitvam še ne kaznujejo z globami.
Vendar pa so se na julijskem sestanku s predstavniki večjih medijskih spletnih strani dogovorili, da predstavniki spletnih strani pooblaščencu posredujejo svoje predloge in natančnejše utemeljitve, kateri piškotki so nujno potrebni za delovanje njihovih spletnih strani in kateri niso. Kot je izpostavila pooblaščenka, je prepričana, da se da s konsenzom in razpravo marsikaj rešiti, a da bodo od oktobra naprej, kot omenjeno, začeli inšpekcijski nadzor. Nespoštovanje pravil s strani nekaterih upravljalcev namreč postavlja v neenakopraven položaj tiste upravljalce, ki pravila spoštujejo.
Na to so pokazali tudi podatki raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani, ki jih je za julij, prvi polni mesec po začetku uporabe novih pravil, objavila Slovenska oglaševalska zbornica. Nekatere spletne strani so doživele le majhen padec izmerjenega obiska slovenskih spletnih uporabnikov, nekaterim pa se je zmanjšal tudi za polovico ali še več.
"Smo ena izmed redkih medijskih hiš, ki navodila in smernice dosledno upošteva. To nas je na področju uradno izmerjenega dosega in izvedbi oglasnih kampanj postavilo v neenakopraven položaj na trgu," so ob objavi rezultatov zapisali v časopisni hiši Delo.
Pirc Musarjeva je sicer še izpostavila, da so novosti, ki jih je prinesel letos uveljavljeni novi zakon o elektronskih komunikacijah, s pravnega vidika jasne, poleg tega je bilo dovolj časa, da bi se upravljalci spletnih strani lahko na spremembe ustrezno pripravili.
Sprememba evropske direktive o zasebnosti v elektronskih komunikacijah je bila namreč sprejeta že leta 2009, obenem so upravljalci spletnih strani v Sloveniji imeli na voljo polletno prehodno obdobje od uveljavitve slovenskega zakona do dejanskega začetka uporabe novih pravil, to je 15. junija.
Poleg tega je informacijski pooblaščenec kot eden redkih v EU v omenjenem prehodnem obdobju tudi objavil smernice, na podlagi številnih vprašanj pa nato še najpogostejša vprašanja z odgovori nanje.
Kljub vsemu temu marsikatera spletna stran ni dosledno spoštovala pravil. V skladu s pravili bi morala stran ob njegovem prvem obisku po uveljavitvi novih pravil zaradi varovanja zasebnosti natančno obvestiti, katere piškotke uporablja, in mu pri tem ponuditi možnost, da predhodno privoli ali ne privoli v uporabo tistih piškotkov, ki so sporni.
Večina piškotkov je sicer povsem neškodljiva ali celo nujna za normalno brskanje po svetovnem spletu, vendar pa so piškotki lahko uporabljeni tudi na načine, ki pomenijo poseg v posameznikovo zasebnost. Med slednje sodijo t.i. drugi piškotki, ki pogosto izvirajo s strani oglaševalcev ali pa se uporabljajo za merjenje obiskanosti spletne strani.
Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič je ob tem opozoril, da ne drži, da bi Slovenija uveljavila drugačna pravila ali pa da bi imela najstrožja pravila v EU. Po njegovih besedah se vsi pristojni organi v državah članicah strinjajo glede tega, kaj je treba zagotoviti uporabniku, med njimi da so le razlike glede intenzivnosti nadzora ter opredelitve izrecne in domnevne privolitve uporabnika.
Jelena Burnik, ki je pri informacijskem pooblaščencu zaposlena kot raziskovalka, je medtem udeležencem delavnice konkretno pojasnila, kakšna obvestila oziroma mehanizmi privolitve so ustrezni, podala je tudi pojasnila na vprašanja med drugim glede piškotkov storitve Google Analytics in čezmejno delujočih spletnih strani.
