Nova pravila naj bi predvsem dala ljudem več nadzora nad njihovimi osebnimi podatki, obenem pa podjetjem olajšala gibanje in delovanje v celotni EU. Poleg tega želijo poslanci v odzivu na primere spornega množičnega nadzora postaviti strožje omejitve za prenašanje podatkov v države, ki niso del unije.
V skladu z novimi pravili, ki jih predlaga odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, bi morali uporabniki interneta izrecno dovoliti nadaljnje posredovanje in uporabo svojih podatkov. To privoljenje bi lahko oseba tudi kadarkoli naknadno umaknila.
T.i. pravica biti pozabljen naj bi se v prihodnje imenovala "pravica do izbrisa", čeprav sam pomen ostaja podoben temu, kar že obstaja. Če oseba nekega spletnega giganta zaprosi, naj umakne njene osebne podatke, mora podjetje to storiti in obenem to zahtevo posredovati naprej še ostalim, ki te podatke kopirajo oziroma uporabljajo.
Poleg tega so poslanci v svoj predlog vključili določilo, ki ga je Bruselj pred tem - domnevno pod pritiskom ZDA - izločil. Gre za klavzulo, ki podjetjem, kot so spletni iskalniki, družbena omrežja in ponudniki t.i. oblakov, prepoveduje, da osebne podatke o državljanih EU nediskriminatorno oz. brez izrecne privolitve pristojnega organa posredujejo državam nečlanicam EU.
Poleg tega predlog reforme omejuje t.i. profiliranje uporabnikov interneta, ki se uporablja pri analizi in napovedovanju njihovega dela, obnašanja, ekonomskih razmer, lokacije, zdravja ipd. Ta sporna praksa naj bi bila dovoljena le ob izrecni privolitvi osebe in ustrezni zakonski podlagi ter ne bi smela temeljiti zgolj na avtomatskem procesiranju podatkov in voditi v diskriminacijo.
Črnim ovcam med podjetji, ki novih pravil ne bi upoštevala, bi grozile kazni v višini do petih odstotkov njihovega letnega prometa oziroma do največ sto milijonov evrov. Evropska komisija je do kršiteljev prizanesljivejša, saj je predlagala veliko blažje kazni - v višini do enega milijona evrov ali dveh odstotkov letnega prometa podjetja.
Da je obsežen zakonodajni sveženj pomemben, potrjuje dejstvo, da ga že ves čas spremlja zelo intenzivno lobiranje. Tudi zato je bilo nanj vloženih rekordnih 4000 dopolnil.
Reforma sicer še kar nekaj časa ne bo dejansko uveljavljena, saj jo čakajo še usklajevanja z državami članicami EU in komisijo, ki bodo zagotovo trajala več mesecev. Bo pa reforma za zdaj zaobšla običajno razpravo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, da bi se lahko ta pogajanja čim prej začela.
Sedanja evropska direktiva o varovanju podatkov segajo nazaj v leto 1995 in kliče po prenovi. Poleg tega jih države izvajajo zelo različno, zaradi česar se podjetja pogosto pritožujejo, da gre dejansko za nekakšen kolaž 28 različnih ureditev, v katerem se je zelo težko znajti. Tudi to naj bi se v prihodnje spremenilo.
Avtor poročila, mladi poslanec evropskih Zelenih, Nemec Jan-Philipp Albrecht je ob potrditvi v odboru pozval Svet, naj zdaj čim prej sprejme svoje stališče glede predlagane reforme, da bi ta lahko bila sprejeta še pred volitvami novega Evropskega parlamenta maja 2014.
Kot je prepričan, so v parlamentu pripravili predlog, po katerem bi bili vsi zmagovalci - tako evropska podjetja kot evropski državljani in potrošniki na evropskem digitalnem trgu. Ponedeljkovo glasovanje je komentiral kot "preboj" za pravila o varovanju podatkov v Evropi, ki bodo tako postala "kos izzivom digitalne ere".
STA
