V ponedeljek so podatke objavila podjetja Google, Microsoft, Yahoo, Facebook, LinkedIn in Tumblr. Statistika kaže, da je bilo vladnih zahtev veliko. Google in Microsoft sta na primer v polletnem obdobju morala predati podatke o 10.000 strankah, Yahoo pa o 40.000. Podjetja lahko objavijo le splošne podatke o številu zahtev za dostop v šestmesečnem obdobju in to le s šestmesečno zamudo. Podatki za zadnjih šest mesecev 2013 ne bodo smeli biti objavljeni do julija letos.
Informacije o vladnih programih nadzora od lanskega poletja spravlja v javnost nekdanji pogodbeni analitik NSA Edward Snowden. V ZDA se za zdaj razprava najbolj osredotoča na tako imenovani program prizma, s katerim vlada od komunikacijskih podjetij dobiva podatke o uporabnikih. Snowden je sicer razkril še kup drugih prav tako spornih programov nadzora, ki poteka v imenu vojne proti terorizmu.
Med njimi je vdiranje vladnih agentov v komunikacijske kable tehnoloških podjetij brez nalogov sodišč. Tudi brez nalogov tajnega sodišča Fisa. Glavni pravnik Microsofta Brad Smith je ob objavi podatkov kritiziral vlado ZDA in Velike Britanije, da še nista javno priznali obstoja vdorov in se zavezali, da bosta s tem prenehali. Zagotovil je, da bodo še naprej pritiskali v tej smeri, prav tako pa bodo še naprej pritiskali na vlado, da jim dovoli objavo več informacij o nadzoru.
Ameriška podjetja so se znašla v precepu, saj morajo ubogati vlado in ji omogočiti dostop do informacij, po drugi strani pa želijo javnost prepričati, da dostop ni neomejen. Bojijo se namreč, da bodo uporabniki omejili uporabo komunikacijskih sredstev, kar bo pomenilo manj denarja za podjetja.
STA
