Izsledki so še posebno zanimivi, saj kažejo na veliko podobnost tega sistema z visokotemperaturnimi superprevodniki. Med avtorji članka sta tudi, dr. Peter Jeglič, podoktorski sodelavec na Odseku za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v Ljubljani ter izr. prof. dr. Denis Arčon, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta Jožef Stefan.

Superprevodnost je pojav, ko električna upornost snovi pri določeni temperaturi skokovito pade na nič. Za večino snovi so te temperature izredno nizke, običajno omejene pod 30 K. Pred dobrimi 20 leti pa so odkrili družino visokotemperaturnih superprevodnikov na osnovi baker-oksidnih plasti, ki imajo temperature prehoda iz navadnega v superprevodno stanje vse tja do 130 K. Zakaj je temperatura prehoda pri tej družini tako visoka, je še vedno predmet raziskav. Pomembna lastnost teh materialov je tudi, da se superprevodnost razvije iz osnovnega izolatorskega antiferomagnetnega stanja šele po vnašanju dodatnih nabojev (dopiranju). V raziskavah, ki so potekale skoraj celo leto v tesnem sodelovanju z Univerzo v Liverpoolu in Univerzo v Durhamu, so avtorji z meritvami z jedrsko magnetno resonanco v laboratorijih Inštituta Jožef Stefan, Odsek za fiziko trdne snovi, pokazali, da je Cs3C60 pri pri normalnem tlaku izolator, ki se antiferomagnetno uredi pri 46 K. Superprevodno stanje se vzpostavi takrat, ko je Cs3C60 podvržen pritiskom večjim od 3.6 kbar. Izmerjeni fazni diagram za Cs3C60 kaže velike podobnosti z družino visokotemperaturnih superprevodnikov zato so avtorji tudi predlagali, da elektron-elektronske korelacije igrajo pomembno vlogo v tem sistemu.