Pri narodni in univerzitetni knjižnici so se z namenom trajnega ohranjanja slovenske kulturne dediščine lotili zajema določenih slovenskih spletnih že leta 2008, podobno kot to že ves čas počnejo pri fizičnih nosilcih vsebin, je pojasnil vodja enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice Matjaž Kragelj.
Trenutno so v arhivu shranjene pretekle različice okoli 900 spletnih mest, v glavnem s področij javne uprave, visokega šolstva, znanosti in kulture, letos pa želijo zajem razširiti na vse domene s končnico .si.
Prav tako načrtujejo tudi selektivno zajemanje in arhiviranje sporočil na omrežju Twitter, predvsem kot dopolnitev obstoječim spletnim mestom, ki jih že zajemajo.
"Arhiviranje vsebin na družabnih omrežjih podpiramo, saj je s stališča raziskovanja določenega prostora ali zgodovinskega obdobja tudi to izredno uporaben vir informacij, ki dopolnjuje ostale že dalj časa prisotne in zanesljive vire," je dejal Kragelj, ki meni, da si Slovenija ne more privoščiti, da ne bi zbrali in ohranili vsaj del tega gradiva za zanamce.
"Še posebej se nam zdi smiselno arhiviranje tvitov v povezavi s pokrivanjem dogodkov, kot so volitve, pomembnejši družbeni, športni ali kulturni dogodki," dodaja.
Med zanimivosti, ki jih je mogoče razbrati iz arhiva, Kragelj uvršča tudi razvoj slovenska spleta, vizualnega podobe spletnih strani in tudi njihove vsebine in kako so se te skozi leta spreminjale.
STA
