Železniški operaterji po vsej Evropi že uvajajo rezultate te raziskave, da bi zagotovili učinkovitejšo rabo železniških omrežij, tako glede načrtovanja voznih redov kot glede razreševanja nepričakovanih motenj. Algoritmi, ki so bili razviti, imajo potencial za uporabo tudi na drugih področjih, kot so navigacijski sistemi v cestnem prometu, sistemi poteka dela v industriji, e-trgovina, omrežja neposredne izmenjave datotek, omrežja mrežnega računalništva in zdravstveno varstvo.
Za zmanjšanje zamud v železniškem prometu sta ključna kar najboljše načrtovanje in izogibanje verižnim učinkom, ki jih lahko povzročijo motnje v prometu. Naj vlak, ki je povezava, počaka ali naj odpelje po urniku? Običajno je vrstni red, po katerem vlaki uporabljajo tire, nespremenljiv. Kako razporediti perone, ko pride do zamude? Za tovrstne odločitve je potrebna zapletena logistika, časa za posodobitev urnikov je malo, ravnati pa je treba tudi tako, da bodo nevšečnosti za potnike kar najmanjše.
Železniški operaterji so motnje do zdaj razreševali z zelo omejeno pomočjo računalnikov (navadno z grafičnimi programi za vizualni prikaz dogajanja). Nove metode lahko določijo optimalne vozne rede vlakov in kaj naj bi se zgodilo v primeru, da imajo vlaki zamudo.
Uspeh projekta ARRIVAL temelji na razvoju novih algoritmov, ki jih je mogoče uporabiti za učinkovitejšo organizacijo upravljanja z železniško infrastrukturo, od načrtovanja voznih redov vlakov, dodeljevanja peronov, razporejanja osebja in tovorne obremenitve, do razreševanja motenj, kot pri preusmerjanju vlakov ali določanju novih časovnih razporedov, v realnem času.
Projekt ARRIVAL vključuje nove koncepte in algoritmične metode raziskovanja, ki so znatno posodobili teorijo, potrebno za učinkovito reševanje velikih in kompleksnih problemov optimiziranja, kakršne srečamo pri železniškem prometu. Na Nizozemskem, v Nemčiji in v Švici je že bil uspešno uveden. Algoritmi ARRIVAL so bili na primer uporabljeni pri načrtovanju novega voznega reda nizozemskega železniškega sistema, katerega dnevno uporablja 5500 vlakov. Zdaj je eno izmed najučinkovitejših železniških omrežij v Evropi. V Berlinu je bila z uporabo algoritmov ARRIVAL čakalna doba za vlake na omrežju podzemne železnice skrajšana s štirih na dve minuti. Švicarske železnice so za dodatne vlake na koridorjih z visokim tveganjem, kjer obratujejo tako potniški kot tovorni vlaki, uvedle optimalno načrtovanje časovnega razporeda, ki temelji na algoritmih ARRIVAL.
Tudi druge železniške operaterje po vsej Evropi zanima uvedba te tehnologije. Poskusna uvedba v Italiji na železniških postajah v Palermu in Genovi je prinesla zmanjšanje zamud za 25 %. Ta nova tehnologija algoritma z izboljšanjem učinkovitosti železnic prinaša koristi vsem Evropejcem, ki uporabljajo vlake. V povprečju vsak Evropejec letno prepotuje z vlakom skoraj 800 kilometrov.
