Polno izvajanje te posodobljene digitalne agende bi povečalo evropski BDP za 5 % oziroma 1500 EUR na osebo v naslednjih osmih letih, in sicer s povečanjem naložb v IKT, z izboljšanjem ravni e-znanj (eSkills) pri zaposlenih, z omogočanjem inovacij v javnem sektorju in z reformo okvirnih pogojev za internetno gospodarstvo. Kar zadeva število delovnih mest, obstaja tveganje, da v primeru, da ne bi bilo vseevropskih ukrepov, do leta 2015 ne bo mogoče zasesti do enega milijona „digitalnih“ delovnih mest, z gradnjo infrastrukture pa bi bilo možno ustvariti 1,2 milijona delovnih mest. To pa bi dolgoročno pomenilo 3,8 milijona novih delovnih mest na vseh področjih gospodarstva.
Nove prednostne naloge so:
1. Ustvariti novo in stabilno zakonodajno okolje za širokopasovne storitve
Potrebno je večje zasebno vlaganje v visokohitrostna fiksna in mobilna širokopasovna omrežja. Najpomembnejša „digitalna“ prednostna naloga Komisije za leto 2013 je zato dokončati novo in stabilno zakonodajno okolje za širokopasovne storitve. Sklop desetih ukrepov v letu 2013 bo vključeval priporočila za boljši nediskriminatorni dostop do omrežja in novo metodologijo obračunavanja stroškov za veleprodajni dostop do širokopasovnih omrežij, nevtralnost omrežja, univerzalne storitve in mehanizme za zmanjšanje gradbeniških stroškov vzpostavljanja širokopasovnih omrežij. To bo temeljilo na novih smernicah o državni pomoči za širokopasovni dostop in predlaganih posojilih mehanizma za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility).
2. Nove javne infrastrukture za digitalne storitve na podlagi mehanizma za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility)
S podporo Sveta bo Komisija pospešila uvedbo digitalnih storitev (zlasti njihovo čezmejno interoperabilnost) pri elektronskih osebnih izkaznicah (eIDs) in e-podpisih (eSignatures), poslovni mobilnosti, e-pravosodju (eJustice), elektronskih zdravstvenih evidencah in kulturnih platformah, kakršna je Europeana. e-javna naročila bi že sama po sebi lahko prihranila 100 milijard EUR na leto, e-uprava pa lahko zmanjša upravne stroške za 15 do 20 %.
3. Začeti veliko koalicijo za digitalno znanje in veščine ter delovna mesta
Potrebna je koalicija, ki bi izvedla praktične ukrepe, s katerimi bi se izognili možnosti, da milijon delovnih mest na področju IKT do leta 2015 ostane nezasedenih zaradi pomanjkanja usposobljenega osebja. Takemu rezultatu, ki bi bil nesprejemljiv v času splošne visoke brezposelnosti, se je možno izogniti. Komisija bo usklajevala dejavnosti javnega in zasebnega sektorja, namenjene: povečanju števila usposabljanj na področju IT, ustvarjanju večjega števila neposrednih povezav med izobraževanjem in poslovnim svetom, dogovarjanju o standardnih profilih delovnih mest in spodbujanju certificiranja znanja in veščin, da se spodbudi mobilnost delavcev. Komisija bo tudi pripravila akcijski načrt, s katerim bo podprla spletne podjetnike in napravila Evropo prijaznejšo za poslovne zagone.
4. Predlagati strategijo EU in direktivo na področju kibernetske varnosti
Varnost in svoboda na spletu gresta z roko v roki. EU bi morala nuditi najvarnejše spletno okolje na svetu, ki ceni svobodo uporabnikov in zasebnost. Komisija bo predložila strategijo in predlagala direktivo za vzpostavitev skupne minimalne ravni pripravljenosti na nacionalni ravni, vključno s spletnim portalom za preprečevanje in odpravljanje čezmejnih kibernetskih incidentov, in zahtev za poročanje o incidentih. To bo spodbudilo širši evropski trg za izdelke z „vgrajeno“ varnostjo in zasebnostjo.
5. Posodobitev okvira EU za avtorske pravice
Posodobitev avtorskih pravic je ključnega pomena za dosego tega digitalnega enotnega trga. Zato si bo Komisija prizadevala za rešitev vprašanj, povezanih z avtorskimi pravicami, kjer je potreben hiter napredek, prek strukturiranega dialoga zainteresiranih strani v letu 2013. Hkrati bo Komisija dopolnila svoja tekoča prizadevanja za pregled in posodobitev zakonodajnega okvira EU za avtorske pravice, z namenom, da leta 2014 sprejme odločitev o tem, ali naj predstavi zadevne zakonodajne predloge.
6. Pospeševanje računalništva v oblaku prek kupne moči javnega sektorja
Komisija bo začela pilotne ukrepe v okviru evropskega partnerstva za računalništvo v oblaku (European Cloud Partnership), ki izkorišča kupno moč javnosti, da pomaga ustvariti največji svetovni trg IKT z računalništvom v oblaku, pri čemer razgrajuje sedanje nacionalne trdnjave in negativne predstave potrošnikov.
7. Začeti novo elektronsko industrijsko strategijo
Komisija bo predlagala industrijsko strategijo za mikro- in nanoelektroniko, da bi povečala privlačnost Evrope za naložbe v načrtovanje in proizvodnjo ter povečala njen svetovni tržni delež.
