A že prvih nekaj minut uporabe Safarija pove, da je pomanjkanje pompa s strani Appla neupravičeno. Glede na to, kako zadeva deluje, bi Apple moral na glas kričati. Gre namreč za izredno hiter brskalnik, ki se spodobno hitro zažene, strani se odpirajo hitro in brez težav, ima celo vrsto zanimivih dodatkov, ena zanimivejših podrobnosti pa je tudi ta, da je Safari prvi brskalnik, ki je v celoti opravil test Acid3, ki ugotavlja ustreznost internetnim standardom. Se spomnite našega testa brskalnikov pred nekaj meseci? Takrat smo kritizirali vse brskalnike, saj so le redki prilezli nad 80 odstotkov. No, Safari 4 prileze do 100.

Novosti, ki jih prinaša, je kopica. Apple se hvali, da jih je kar 150, a to je verjetno malce marketinško obarvana številka, a vseeno je novosti kar nekaj. Omenil sem standarde. Safari podpira vse mogoče – od HTML 5, animacij in učinkov CSS, spletnih pisav CSS 3, Acid2 in Acid 3, XML 1.0 in še vrsto drugih. Pri Applu tudi pravijo, da je njihov pogon JavaScript neprimerno hitrejši od konkurence, saj naj bi se skripti izvajali šestkrat hitreje kot v brskalniku Internet Explorer 8 in štirikrat hitreje kot pri Firefoxu 3.1. Vse to bomo preverili do septembrske številke Mojega mikra, saj je Safari izšel skoraj ob zaključku redakcije poletne številke in za podrobnejše teste še ni bilo časa. Tudi kar zadeva videz in ergonomijo so pri Applu naredili kar precejšen korak naprej, tako da brskalnik ponuja kar nekaj sladkorčkov, ki jih drugi brskalniki nimajo ali pa jih je mogoče dobiti le prek dodatkov neodvisnih avtorjev, kar s seboj seveda prinaša določeno tveganje.

Apple je, vsaj na podlagi prvih vtisov, več kot dostojno odgovoril Microsoftu na njegov Internet Explorer 8. Vključenih ima pravzaprav večino funkcij in novosti, ki jih je prinesel IE, kljub temu pa ustreza standardom. Dober primer je omenjeni Acid3, kjer IE 8 ne prileze nad 20 odstotkov, pa naj gre za običajen ali združljivostni način. Daleč od tega, da gre Acid3 poveličevati do te mere, da ga postavimo za edino merilo ustreznosti, a ker gre za neodvisen in velikokrat uporabljan test, njegove teže nikakor ne gre zanemariti.

Apple pa s Safarijem ni vrgel rokavice le Microsoftu. Temu je do neke mere le »odgovoril«, saj je dal v uporabo novo končno različico, česar drugi tekmeci še niso naredili. Predvsem se bodo morali zamisliti pri Mozilli in pri Firefoxu nujno nekaj narediti s podporo Javi, ki je precej počasna. Poleg tega se bodo morali potruditi in dodelati sistem dodatkov, saj ti izredno hitro obremenijo brskalnik do te mere, da postane počasen. Zelo podobno velja za Google Chrome, ki ima enake temelje kot Firefox. Za zdaj imamo vtis, da gre pri Chromu za okleščeno različico Firefoxa in da je hiter več ali manj prav zaradi te okleščenosti, ne pa zaradi inovativnega programiranja. Zamisliti se bodo morali tudi pri Operi. Temu odličnemu, a podcenjenemu brskalniku nekako ne uspe preiti v »mainstream«, čeprav je na trgu že celo večnost, o čemer govori tudi dejstvo, da razvijalci delajo že na različici 10. Je hiter, prijazen, delujoč, a se nekako ne prime. In če bodo drugi dali v višjo predstavo, se za Opero malce bojim. Je namreč edini brskalnik od velikih, ki mu je to edina stvar, ki jo njegovi ustvarjalci počnejo. Vsi drugi delajo še kaj drugega.

Kakšen bo odgovor drugih proizvajalcev brskalnikov, seveda še ni jasno. Glede na to, kaj smo videli pri novih različicah Internet Explorerja in Safarija, se nam obeta zanimiv boj. Pa ne le boj, obeta se nam prava mala vojna. Ta sicer ne bo tako epska kot v časih »pretepa« med Netscapom in Microsoftom, bo pa vseeno zanimiva in uporabniki si lahko obetamo precej zanimivih idej in novosti.