Ker je ena večjih konferenc v Evropi in je v prvi vrsti posvečena informacijskim storitvam in prehodu v informacijsko družbo, je tudi tokrat ponudila vrsto zanimivih zaključkov, spoznanj, potrditev in spodbud za prihodnje delo. Nekaj poudarkov sledi v nadaljevanju.

SLOVENIJA PRED DEMOGRAFSKIMI IZZIVI 21. STOLETJA

Slovenija se hitro stara, otrok je premalo, posledica bo preveliko breme pokojninskega sistema v nekaj letih, v nekaj desetletjih se bo pojavila še vrsta drugih strukturnih težav, med drugim dolgoročno hiranje naroda. Strokovnjaki preračunavajo raznovrstne projekcije, med njimi dobrih pač ni več, ker smo »prespali« dve desetletji. Sedaj pravzaprav izbiramo med katastrofo in zahtevanimi razmerami. Prav tako ugotavljajo povezave npr. med številom porok, sistemi vrednot, izobrazbo, nezaposlenostjo … ter številom otrok. Hkrati ugotavljajo, da se javnost in politiki, še manj pa družba, ne zaveda resnosti problema, med drugim zato, ker ignorira »zamik« ene generacije.

KOGNITIVNE ZNANOSTI

Letošnja konferenca je bila posvečena empatiji. Kaj to pravzaprav pomeni – zmožnost ali čustvo, je to izključna lastnost, ali jo imajo tudi druga bitja in ljudje napram npr. nekemu predmetu, ali obstaja naravna in umetna – tista v računalnikih … Predstavitve so osvetlile zanimiv kognitivni pojav z vseh strani.

INTELIGENTNI SISTEMI

Informacijska družba v veliki meri temelji na inteligentnih storitvah, v veliki meri preko interneta. Čeprav se je internet že pred leti dobro usidral tudi pri nas, stalno prihajajo nova spoznanja, kako sisteme delati še bolj inteligentne in kako z računalniki tekoče reševati čedalje bolj zapletene naloge. Med udarnimi področji je npr. rudarjenje podatkov, tj. področje, kjer so računalniki presegli sposobnosti ljudi, kot npr. pri računalniškem šahu. Čim imamo na voljo veliko podatkov, tovrstni sistemi dosegajo izvrstne rezultate, ne glede od domene.

SODELOVANJE, PROGRAMSKA OPREMA IN STORITVE V INFORMACIJSKI DRUŽBI

Uresničitev pričakovanj glede dodane vrednosti informacijske družbe je v mnogih pogledih odvisna ne le od vzpostavitve kanalov in mehanizmov za zagotavljanje informacij ter storitev, temveč predvsem od sodelujočega komuniciranja (collaborative communication) - vidika, ki ga ljudje običajno ignoriramo. Vstop v informacijsko družbo in družbo znanja spremljata posodobitev in vzpostavitev novih poslovnih (v najširšem pomenu) procesov ter vse večja kompleksnost pripadajočih sistemov, zato je za njihovo učinkovitost bistvenega pomena, da vpleteni akterji spoštujejo načela sodelujočega komuniciranja. Na tej osnovi se vzpostavljajo novi mehanizmi za dinamično oblikovanje storitvenih ekosistemov kot temelja storitvenega gospodarstva. Temu morajo slediti tudi pristopi k upravljanju poslovnih procesov ter tehnologije, pristopi, metode in orodja za razvoj programske opreme in storitev.

JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE

V sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2008 je Slovensko društvo za jezikovne tehnologije organiziralo konferenco o jezikovnih tehnologijah. To srečanje je šesto v vrsti konferenc o jezikovnih tehnologijah ('98, '00, '02, '04, '06) in organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim programskim odborom.

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI

Konferenca je namenjena proučevanju novih načinov dela in skupnega življenja v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki jih prinaša sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija. Proučili bomo informacijske izzive v procesih vzgoje in izobraževanja. Skušamo prispevati k reševanju problemov in odgovorom na vprašanja, ki jih prinaša informatizacija vzgojno-izobraževalnega procesa.

Posvetovanje je namenjeno učiteljem in ostalim, da predstavijo svoje metode, modele in pristope pri delu z učenci. Prikažejo in opišejo naj svoje izkušnje z uporabo multimedije in videokonferenc pri pouku ter z izobraževanjem na daljavo.