Po statističnih podatkih tudi ljudje, ki sprejmejo, da so kibernetske grožnje realne, niso vedno prepričani, da potrebujejo zaščito pred njimi. Natančneje, le 22 % evropskih anketirancev meni, da so lahko tarča kibernetskih kriminalcev. Toda v resnici je lahko naprava vsake osebe zanimiva za napadalce. Čeprav lastnik ne shranjuje dragocenih podatkov na napravi in ne opravlja finančnih transakcij prek spleta, lahko kibernetski kriminalci izkoristijo njegov računalnik, pametni telefon ali tablico – morda s tem, da ga spremenijo v bot, ki pošilja nezaželeno pošto, izvaja DDoS napade ali pošilja ribarske povezave t.i. »phishing links« prek neposrednega sporočanja in elektronske pošte.

Skoraj tretjina (34 %) uporabnikov v Evropi ni v skrbeh, da bi njihovi spletni računi lahko bili ogroženi, ali pa se za to tveganje ne menijo. Bistveno je, da grožnja ne velja le za osebne strani na družbenih omrežjih, ampak tudi za osebne spletne bančne račune, kar bi lahko izročilo uporabnikove osebne finance kibernetskim kriminalcem. Vendar veliko ljudi meni, da so finančne izgube zaradi napadov zelo malo verjetne – 50 % vprašanih Evropejcev se ne zaveda ali jih ne skrbi obstoj možnosti takšnih izgub zaradi kibernetskega napada. Ena stvar, ki se je ne zavedajo je, da takšne izgube niso nujno posledica direktne kraje denarja z njihovih bančnih računov. Zlonamerna okužba lahko privede tudi do nepredvidenih stroškov, vključno s stroški povezanimi s storitvami IT strokovnjakov, vnovično namestitvijo programske opreme ali povzročitev začasne nerazpoložljivosti naprave. Na splošno je 21 % vseh anketirancev, ki so imeli zlonamerno programsko opremo na njihovih napravah, utrpelo izgube zaradi takšnega dogodka.

Glede na rezultate ankete, se 18 % vprašanih Evropejcev ne zaveda, da je uporaba javnih brezžičnih povezav tvegana, saj lahko podatke, ki so poslani prek teh omrežij, prestrežejo kibernetski kriminalci. Med vsemi sodelujočimi v anketi je nekoliko višji delež evropskih uporabnikov (30 %), ki se zavedajo te nevarnosti, vendar ne verjamejo, da morajo zaradi tega biti v skrbeh. Hkrati 59 % anketirancev v Evropi uporablja javno dostopna omrežja in 12 % jih vnaša svoja gesla na spletnih straneh, medtem ko so priključeni na javno omrežje.