Poziv k oddaji ponudb za novo obdobje MOSS je izšel le malo pred tem, ko so mediji objavili novico o opozorilu EU Sloveniji, da ta še ni izvedla ustreznih sprememb zakonodaje, čeprav je rok za to potekel že 25.5. 2011. Ker se Sloveniji zaradi tega obetajo dnevne kazni v višini med 13.063€ in 112.190€ (odvisno od velikosti države in resnosti nespoštovanja zakonodaje), si lahko spremembe slovenske zakonodaje bržčas obetamo kaj kmalu. To nenazadnje predvideva tudi sam poziv k oddaji ponudb v točki 2.7., v kateri naročnik pričakuje od ponudnika možnost predčasne prekinitve pogodbe ravno v takšnem primeru.

Druga pomembna okoliščina je uporaba naprav nove generacije, s katerih uporabniki danes dostopajo do spleta, to so tablični računalniki in pametni telefoni. Posamezen uporabnik tako danes dostopa do spleta z več kot ene naprave. Če je bila pred denimo dvema letoma ta skupina uporabnikov še v manjšini – slej ko prej le v primeru dostopanja do spleta iz službenega in domačega računalnika – pa je danes že v večini. Redno dostopanje do spleta s treh ali štirih različnih naprav ni nobena redkost, dostopanje z vsaj dveh različnih naprav pa postaja pravilo.

Eden izmed potencialnih ponudnikov MOSS za obdobje 2013-2015 je že razvil novo metodologijo, ki je poleg svoje tehnične dognanosti usklajena tudi z evropsko – in, upajmo da kmalu sprejeto slovensko - zakonodajo. Prednosti predčasne implementacije bodočih zakonskih zahtev v projekt MOSS so očitne: projekt bo v času prehoda na novo zakonodajo lahko potekal brez prekinitev, naročniki ne bodo ostali brez podatkov, prav tako ne bo potreben ponoven razpis ter s tem povezani dodatni stroški ter zapleti v zvezi z morebitnimi prekinitvami. Nova metodologija hkrati rešuje tudi problem dostopanja do spleta z več različnih naprav s strani enega uporabnika, kar daje bolj relevantne rezultate kot tradicionalne, na spremljanju piškotkov zasnovane metode.

Le s primerno in sodobno zakonodajo bo SOZ lahko vsem deležnikom spletnega oglaševalskega trga lahko še naprej ponujal „informacijski okvir in referenco, ki omogoča oglaševalcem, oglaševalskim agencijam in ponudnikom spletnih mest kakovostno in zanesljivo izhodišče za njihovo delo.”

In kako lahko vemo, za katere ID-je nimamo dovoljenja za spremljanje, če uporabnik prepove shranjevanje piškotkov? Ob uporabi spletnih panelov do takšne situacije sploh ne more priti, saj so vsi člani spletnega panela (ki služi kot vzorec spletne populacije) vnaprej vprašani za privolitev v shranjevanje piškotkov - ne glede na vrsto le-teh (permanent, session). Na ta način ima ponudnik - vzdrževalec panela dovoljenje za spremljanje posameznih znanih članov panela do trenutka, ko to dovoljenje posameznik prekliče oziroma v brskalniku spremeni nastavitve tako, da spremljanje s pomočjo piškotkov ni več mogoče. Zato seveda vemo tudi to, kdo so panelisti, ki dovoljenja ne dajo. Obenem je vsako osebo v panelu mogoče identificirati na podlagi unikatne ID številke, zaradi česar je seveda brez težav mogoče iz raziskave izključiti vsakega posameznega člana, če in ko se le-ta za to odloči.

Zgoraj navedeni postopek je v skladu z obstoječo evropsko zakonodajo oziroma Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 - ki je Slovenija kljub že davno zapadlemu roku (26.5.2011) še vedno ni sprejela - in kjer je med drugim zapisano: “Države članice zagotovijo, da je shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, dovoljeno samo pod pogojem, da je zadevni naročnik ali uporabnik v to privolil po tem, ko je bil jasno in izčrpno obveščen v skladu z Direktivo 95/46/ES, med drugim o namenih obdelave. To ne prepreči nobenega tehničnega shranjevanja ali dostopa izključno za namen opravljanja prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali, če je nujno potrebno, da ponudnik zagotovi storitve informacijske družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.”

Mnenje delovne skupine Člen 29 (Article 29 Data Protection Working Party) potrjuje, da gre v primeru panela dejansko za izjemo, ki velja v primeru, ko “je piškotek nujno potreben za to, da lahko ponudnik storitve informacijske družbe zagotavlja storitev, ki jo je uporabnik eksplicitno zahteval.”

Ker v panel uporabniki pristopajo prostovoljno in na lastno zahtevo, hkrati s tem dajejo upravljavcu panela tudi dovoljenje, da s pomočjo piškotkov spremlja njihovo dejavnost na spletu. Poleg tega je uporabnik za vsak primer seznanjen tudi z vsemi parametri, ki jih zahtevata že omenjena evropska zakonodaja ter profesionalni standardi in priporočila združenja ESOMAR v primerih, ko ne gre za izjeme. Ti parametri vključujejo:

● identiteto raziskovalne ustanove/raziskovalca
● namen raziskave
● omogočanje možnosti, da lahko uporabnik kadarkoli preneha s sodelovanjem
● pravico uporabnika, da se njihove odgovore na zahtevo izbriše

Poleg naštetega pa velja kot bistveno prednost na panelu znanih uporabnikov sloneče metodologije omeniti tudi pripravljenost na možne prihodnje spremembe trenutne evropske zakonodaje. O spremembah je namreč že govora. Najbolj izstopa predlog o soglasju za potrebno obdelavo podatkov, po katerem bo moralo biti “[uporabniku] pojasnjeno, da je soglasje treba dati izrecno in se ne bo domnevalo.”

Zgornji predlog pravzaprav pomeni, da bo, če bomo želeli obdelovati podatke o uporabniku, le-ta moral dati svoje izrecno soglasje ne le prek telefona ali s klikom na povezavo, temveč s svojim podpisom. Zato je že obstoječ in na medsebojnem spoštovanju temelječ odnos med raziskovalno organizacijo ter panelisti ključnega pomena tudi za prihodnji nemoten potek kakršnega koli merjenja obiskanosti (večih) spletnih strani v slovenskem prostoru, ne le za raziskavo MOSS.