Doma je najbolj odmevalo dejanje Janeza Janše, ki si je to mesto zaslužil z nedovoljenim reproduciranjem in nedovoljeno predelavo govora bivšega britanskega prvegam ministra Tonyja Blaira ter nedovoljeno priobčitvijo tega dela javnosti, s čimer je poleg več materialnih avtorskih pravic kršil tudi moralno avtorsko pravico izvirnega avtorja. Takšno dejanje je v skladu s slovenskim pravnim redom v nasprotju z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, saj gre za kršitev materialnih in moralnih pravic. Kršitev bi si morala zaslužiti še večjo pozornost, saj je v Republiki Sloveniji v skladu s 147. členom Kazenskega zakonika (KZ-1, sicer pa tudi po 158. členu starega KZ) kršitev moralne avtorske pravice kaznivo dejanje. To je sicer izjemen primer izredno stroge in po mnenju IPIja slabe kazenske zakonodaje, ki velja v Sloveniji že od leta 1995 in nima primerljivih rešitev v drugih evropskih zakonodajah, zato bi bilo smiselno o tem tukaj in tudi na drugih mestih zapisati dodatne komentarje. Kljub temu ob sicer velikem medijskem linču ni bilo govora, da je bilo v tem primeru storjeno kaznivo dejanje.
Omenjeno kaznivo dejanje se sicer preganja na predlog, ki ga oškodovanec ni podal, vložena pa ni bila niti civilna tožba. Razen medijskega linča velika kršitev ni prinesla drugih posledic, niti te ne, da bi razmislili, ali je kršitev moralnih avtorskih pravic res smiselno preganjati kot kaznivo dejanje.
V svetu je največ pozornosti pritegnil primer Google. Pred več kot štirimi leti je Google začel digitalizirati milijone knjig iz zbirk največjih svetovnih raziskovalnih in akademskih ustanov ter knjižnic. Avtorji in založniki so temu nasprotovali, ker naj bi z digitaliziranjem knjig in ponujanjem možnosti pregledovanja tako digitaliziranih besedil Google kršil njihove avtorske pravice. Pred tremi leti so tako predstavniki združenja avtorjev, združenja založnikov v ZDA ter nekateri posamezni avtorji in založniki vložili skupinsko tožbo proti Googlu zaradi njegove storitve iskanja knjig Google Book Search. Po dolgotrajnih pogajanjih so tožniki in Google sklenili poravnavo.
Poravnava po eni strani priznava obstoj pravic imetnikov tudi v digitalnem internetnem okolju, po drugi strani pa daje dogovor uporabnikom nove dovoljene načine rab knjig na internetu v ZDA. Tako lahko uporabniki poleg že obstoječih digitaliziranih knjig, ki so v javni domeni, na internetu proti plačilu dostopajo do celotne vsebine knjig, ki so še vedno avtorskopravno varovane, vendar jim je naklada že pošla. Nasprotno pa morajo imetniki pravic na knjigah, ki jih je še vedno mogoče dobiti v redni prodaji, posebej aktivirati možnost nakupa dostopa do vsebine njihovih knjig v sklopu Google Book Search. Vseeno dogovor prinaša omejene možnosti uporab. Največja pomanjkljivost je, da uporabnik iz spleta ne more prenesti celotne digitalne kopije knjige na svoj računalnik, temveč lahko kupi samo dostop do knjige, ki do nadaljnjega vselej ostaja samo na internetu in da je tiskanje količinsko omejeno. Ideja izgradnje svetovne knjižnice, ki naj bi nekoč omogočila digitalizacijo celotnega svetovnega znanja in ga ponudila celotnemu svetu je zelo pozitivna, vendar strokovnjaki opozarjajo, da si je Google s to poravnavo ustvaril edinstven monopol in da je po tihem sedaj pristopil na stran imetnikov pravic, kar naj bi bilo ogrozilo tudi nadaljnjo pogajalsko moč uporabnikov.
