Kot pravijo otroci, so spletne strani za nalaganje video vsebin povezane z nasilnimi in pornografskimi vsebinami. Med otroci, ki spletne strani povezujejo s spletnimi tveganji, je dobra tretjina (32%) kot najbolj tvegane omenila spletne strani za nalaganje video vsebin, medtem ko se spletna socialna omrežja in spletne igre zdijo potencialno tvegane le dobri desetini otrok.

Kot lahko sklepamo iz komentarjev otrok, jih video vsebine na YouTubu vznemirjajo zaradi njihovih realističnih podob, ki jih njihovi vrstniki lahko hitro in enostavno naložijo ter delijo z ostalimi. Še posebej jih vznemirijo, nekatere pa celo šokirajo, vsebine, ki prikazujejo seksualne prizore, krute prizore, umore, nasilje nad in izkoriščanje živali.

Na vprašanje, kaj menijo, da moti njihove vrstnike, so slovenski otroci med drugim našteli tudi »posnetke ko ljudje uživajo drogo in potem umrejo«, »pornografske vsebine, nasilje«, »suhice na Youtubu, filmčki z veliko krvi in podobno«, »nasilje (prizori), šokantne novice«, »prikaz samomorov, napadov na ljudi ali na njihovo lastnino«, »grde slike, grdi posnetki - namiguje na spolnost«, »mučenje, ubijanje živali«, »pretepanje, grozljivke, seks«.

Otroci izrazili strah in gnus

V povezavi s strašljivimi vsebinami otroci najpogosteje izražajo strah - kar četrtina tistih, ki je omenila strašljiva vsebina, je izrazila strah. Pet odstotkov tistih, ki so omenili pornografske vsebine, so izrazili , da se jim take vsebine gnusijo (vendar pa se take vsebine gnusijo kar 28% tistim, ki so izrazili gnus kot odziv na spletna tveganja). Komercialne vsebine otroci večino opišejo kot »nadležne« (15% tistih, ki so omenili komercialne vsebine, so jih opisali kot nadležne). Zanimivo je tudi, da ostala omenjena tveganja (sovražni govor, rasizem, samopoškodovanje, itd.) niso povzročila tolikšnega čustvenega odziva.

Obenem pa mnoge vsebine tradicionalnih medijev, kot so na primer slike z neprimernimi in nasilnimi vsebinami, ravno tako vplivajo na dojemanje otrok ter povzročajo strah in vznemirjenje. Internet je torej le nov način posredovanja starih strahov in skrbi. Tako kot v offline svetu, lahko tudi online prepoznamo ogromno problemov, dejstvo pa je, da je razlikovanje med offline in online za otroke vse manj pomembno. Srečujemo se torej z velikim izzivom, kako se učinkovito pristopiti k tovrstnim tveganjem in oblikovati ustrezne varovalne politike.

Še nekaj zanimivih izsledkov:
• Nekatera tveganja, ki pretežno skrbijo odrasle, so otroci omenili zelo redko (na primer manj kot 1% jih je omenilo tveganja, povezana s samopoškodovanjem in tveganja o razkritju osebnih podatkov), jih je pa nekaj omenilo tveganja, ki so povezana z kršitvijo zasebnosti na internetu.
• Nekaj otrok je omenilo nezaželene komercialne vsebine in spam, prekomerno rabo interneta, krajo osebnih podatkov in igre na srečo.
• ‘Nevarnost srečevanja tujcev’otroci le redko omenjajo, kljub temu, da je to tveganje na vrhu javne agende skrbi o spletnih tveganjih.
• Na splošno dečke bolj motijo nasilne vsebine, deklice pa tveganja, ki nastanejo s komuniciranjem.
• V Sloveniji predvsem mlajše otroke (med 10 in 13 letom) motijo pornografske, nasilne in krvave vsebine, ki vključujejo bodisi ljudi ali živali.